zavrženje predloga za dopustitev revizije - nepopoln predlog za dopustitev revizije - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - opredelitev kršenega pravnega pravila
Tožnik spornega pravnega vprašanja ni navedel (dovolj) natančno in konkretno, v celoti pa je opustil navedbo pravnega pravila, ki naj bi bilo prekršeno in okoliščin, ki kažejo na njegovo pomembnost. Predlog je zato nepopoln.
Upnik v predlogu za izvršbo ni navedel, kje so stvari, zato je za odločitev o predlogu krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnica stalno oziroma začasno prebivališče.
Ko gre za kumulacijo nedenarnih zahtevkov v pomenu določbe drugega odstavka 41. člena ZPP mora biti vrednost spornega predmeta določena za vsak zahtevek posebej. Navedba zgolj ene skupne vrednosti ima zato enake posledice kot popoln izostanek navedbe vrednosti spornega predmeta – torej, da nobena od strank nima pravice do revizije.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - mejni spor - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - manjše sodišče
Ureditev sporne meje na manjšem sodišču, pri čemer je ena od udeleženk delavka tega sodišča, predstavlja situacijo, v kateri bi lahko bilo poseženo v objektivno nepristranskost sodišča.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 83, 83/2-2. ZPP člen 367b, 367b/4.
nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – trditveno in dokazno breme – zavrženje revizije
Upoštevaje sprejeto pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in upoštevaje določbo četrtega odstavka 367.b člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 mora revident za to, da izkaže pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje, pravno pravilo, ki je bilo kršeno, okoliščine, ki izkazujejo njegovo pomembnost ter obrazložiti, zakaj naj bi sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.
dovoljenost revizije - kumulacija tožbenih zahtevkov - navadno sosporništvo na pasivni strani - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
V konkretnem primeru je bila tožba z več zahtevki, od katerih prvi temelji na različni pravni podlagi od ostalih dveh in z njima ni povezan, vložena zoper tri tožene stranke, ki niso enotne, pač pa navadne sospornice: zoper vsako od njih je mogoče spor rešiti na različen način. V takšnem položaju bi morala tožeča stranka navesti vrednost spornega predmeta za vsak zahtevek zoper vsako od toženih strank.
Pravilno je materialnopravno stališče obeh sodišč, da zgolj drugačna presoja teže disciplinske kršitve in s tem povezana sprememba izrečenega disciplinskega ukrepa, sama po sebi ne zadošča za odločitev o protipravnosti toženkinega ravnanja, ki bi imelo za posledico odškodninsko odgovornost.
Javna listina vsebuje dvoje (izpodbojnih) dokaznih pravil: dokazno pravilo o pristnosti, ki pomeni, da je javno listino izdal tisti, ki je na njen označen kot izdajatelj in dokazno pravilo o resničnosti njene vsebine, torej tistega, kar se v njen potrjuje ali določa. Dokazno pravilo o resničnosti ni absolutno. Sodišče zavezuje le, če ga nasprotna stranka dokazno ne izpodbija. V tem primeru mora sodišče ne glede na svoje prepričanje vzeti vsebino javne listine za resnično. Če pa nasprotna stranka dokazno informacijo javne listine izpodbija, bo sodišče prosto ocenjevalo izvedene dokaze, pri čemer pa mora oponent doseči višji dokazni standard.
Slovenski računovodski standardi standard 18, 18-4. ZPP člen 213, 213/2, 243. ZUS-1 člen 22, 22/1, 51, 51/2, 59, 59/2, 92.
davek od dohodkov iz dejavnosti – izredni prihodki – prenos pogodbe o leasingu – imenovanje izvedenca – vročitev odgovora na tožbo
Obveznost povrnitve dveh že plačanih obrokov leasinga za tožnika pomeni izreden prihodek, ki spada v davčno osnovo za odmero davka od dohodkov iz dejavnosti.
davek od dohodkov iz dejavnosti – samostojni podjetnik – davčno priznani stroški
Sporni računi niso vsebovali vseh zahtevanih podatkov, zato ti stroški utemeljeno niso bili priznani. Namen zahtevane vsebine listin je med drugim tudi, da se jasno razmejijo stroški, ki izhajajo iz poslovanja tožnika kot podjetnika, od stroškov, ki jih ima kot fizična oseba.
V obravnavani zadevi je podana objektivna kumulacija zahtevkov, saj sta tožnici zoper toženca uveljavljali dva zahtevka, ki temeljita na različni dejanski in pravni podlagi. Razlog za zavrženje revizije je podan tudi zaradi subjektivne kumulacije nedenarnih zahtevkov dveh tožnic, ki sta formalni (navadni) sospornici, a sta v tožbi navedli eno samo, nediferencirano vrednost spornega predmeta.
ZPP člen 7. ZZZDR člen 12, 51, 51/2. ZGD-1 člen 471, 480.
posebno premoženje - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - vlaganja v posebno premoženje zakonca - poslovni delež v družbi - premoženjska razmerja med partnerjema po razpadu izvenzakonske skupnosti
Na podlagi osnovnega vložka in sorazmerno z njegovo vrednostjo pridobi družbenik poslovni delež v družbi z omejeno odgovornostjo. Ker lahko poslovni delež pripada eni ali več osebam, je lahko tudi del skupnega premoženja zakoncev oziroma zunajzakonskih partnerjev, a le v primeru, če je bil osnovni vložek dan iz sredstev skupnega premoženja.
V skupno premoženje pravdnih strank lahko spada le poslovni delež v družbi, ne pa sama družba, ki je samostojen pravni subjekt, ali premoženje te družbe.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – izločitev – rok za zahtevo za izločitev sodnika – protispisnost – obrazložitev – pravice obrambe – izvajanje dokazov – presoja navedb pritožbe
Če obramba uveljavlja tako imenovano relativno bistveno kršitev določb kazenskega postopka, pri čemer mora izkazati ne le kršitev, ampak tudi vpliv te kršitve na zakonitost pravnomočne sodbe, v zvezi z izvedenimi dokazi, mora določno pojasniti vsebino dokaza in v čem je dokaz razbremenilen.
ZPP člen 339, 339/2-14. ZOMZO člen 2, 2/3. ZPOMZO člen 3. ZOR člen 279.
neupravičena pridobitev – zamudne obresti – konformna metoda
Za obdobje, ko je veljal ZOMZO, je bila podlaga za uporabo konformne metode izrecna zakonska določbe, v ZPOMZO pa je bila podlaga za uporabo te metode določena posredno, t.j. z upoštevanjem valorizacijskega elementa pri določanju višine obrestne mere zakonskih zamudnih obresti.
nedopustnost izvršbe – dovoljenost tožbe – ugovor zoper sklep o izvršbi - opozicijski ugovor
Pogoj za dovoljenost tožbe za ugotovitev nedopustnosti izvršbe je predhodni ugovor zoper sklep o izvršbi. Ker je dovoljena samo takrat, ko je izvršilno sodišče o ugovoru odločilo na podlagi dejstev, ki se nanašajo na samo terjatev (ne pa tudi na izvršilni naslov), ta dejstva pa so bila med strankami sporna, je mogoče z uveljavljati le t.i. opozicijske ugovore.
ZPP člen 2, 2/1, 302, 302/3, 359, 370, 370/3. ZZZDR člen 12, 51, 51/2.
izvenzakonska skupnost – skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev – delitev skupnega premoženja - ugotovitev deležev na skupnem premoženju – vlaganja v nepremičnino po razpadu izvenzakonske skupnosti – soglasje izvenzakonskega partnerja – obligacijskopravni zahtevek – razlogi za revizijo – izpodbijanje dejanskega stanja in dokazne ocene – preložitev naroka – načelo neposrednosti
Vlaganje posameznega zunajzakonskega partnerja brez soglasja drugega partnerja v skupno nepremično premoženje po razpadu zunajzakonske skupnosti na višino deležev ne more vplivati. Res se zaradi kasnejših vlaganj poveča vrednost nepremičnine, vendar pa lahko morebitno obogatitev partnerja in svoje prikrajšanje vlagatelj uveljavlja le z obligacijskopravnim zahtevkom.