določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sodnik pristojnega sodišča in njegov zakonec kot priči v postopku
Dejstvo, da sta v postopku predlagana kot priči sodnik istega sodišča in njegov zakonec, ne more vzbuditi dvoma o nevtralnosti in neodvisnosti stvarno in krajevno pristojnega sodišča kot celote.
ZPP člen 367, 367/2, 367/3, 377. ZPP-D člen 130, 130/1.
dovoljenost revizije - dopustitev revizije - vrednost spornega predmeta - vrednost izpodbijanega dela sodbe - zavrženje revizije
V obravnavanem primeru revizija po samem zakonu ni dovoljena in tudi ni bila dopuščena. Zato je nedovoljena (drugi odstavek 374. člena ZPP) in jo je revizijsko sodišče zavrglo (377. člen ZPP).
ZUS-1 člen 36, 36/1-4, 36/1-7. ZUP člen 290, 2920/1.
zavrženje tožbe – pritožba zoper akt ni bila vložena – negativna procesna predpostavka
Ker iz podatkov spisa izhaja, da tožeča stranka zoper izpodbijani sklep ni vložila pritožbe, čeprav je ta po prvem odstavku 290. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP izrecno dovoljena, je podana negativna procesna predpostavka, zaradi katere tožbe ni mogoče meritorno obravnavati.
ZPP člen 17, 17/2, 17/3, 25, 25/2. ZIZ člen 15, 40c, 40c/2, 100, 100/1, 136.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izvršilni postopek izvršba na denarno terjatev - prebivališče dolžnika - perpetuacija pristojnosti
Tudi za izvršilni postopek velja pravilo, da se pristojnost presodi na podlagi navedb v izvršilnem predlogu in na podlagi splošno znanih dejstev. Če med postopkom pride do spremembe okoliščin, na katere se opira pristojnost sodišča, se po določbi tretjega odstavka 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ take spremembe (praviloma) ne upoštevajo, zaradi česar ostane isto sodišče še naprej pristojno.
ZDavP člen 1, 1/1, 85, 95, 95/2, 102, 223a. ZPSV člen 15, 16, 17.
prisilna izterjava dolga – vrstni red poplačila dolgov – prednostne terjatve – davčni dolg – prispevki za socialno varnost
Iz določb ZDavP in ZPSV izhaja, da se prispevki po določbah ZDavP obravnavajo enako kot davki, in da zanje, razen v 223.a členu ZDavP izrecno izključenih določb, veljajo vse določbe ZDavP, torej tudi določbe 85., 96. in 105. člena.
domneva nedolžnosti – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zgolj prepis zakonskega besedila brez utemeljitve, v čem naj bi bile zatrjevane procesne kršitve, ne zadosti procesnemu standardu obrazložitve zahteve za varstvo zakonitosti.
uvrstitev sodnika v višji plačilni razred – posebej utemeljeni razlogi - visok strokovni ugled – nedoločen pravni pojem
Pojem "pravni strokovnjak v upravnem organu" ni enak pojmu "visok strokovni ugled". Ni dvoma, da je bila tožnica pred izvolitvijo za višjo sodnico pravna strokovnjakinja v upravnem organu, vendar to samo po sebi še ne pomeni, da je s svojim delom dosegla tudi "visok strokovni ugled".
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004942
ZKP člen 201, 201/1-3, 371, 371/1-11.
pripor – odreditev pripora – utemeljen sum – kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev kaznivega dejanja – načelo sorazmernosti
V fazi postopka, ko je sodišče zoper osumljenega odredilo pripor, za obstoj utemeljenega suma zadošča, da iz spisa izhaja dovolj dejstev in dokazov, ki sum, da je osumljenec storil očitana kazniva dejanja, utemeljujejo, ne spušča pa se v pravno presojo dejanja.
Ugotovitvena odločba se po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku prisilno ne izvršuje, ampak samo učinkuje; zato začasno zadržanje njene izvršitve ni mogoče, mogoča pa je začasna ureditev stanja glede na sporno razmerje ob izkazanih zakonskih pogojih, ki so za ureditveno začasno odredbo predpisani.
vsebina popravka - pravica do popravka - razlogi za zavrnitev objave popravka - popravek obvestila
Ker se je tožnica o obravnavani temi izjavila v okviru prispevka, predlagani popravek pa kljub temu, da predstavlja delno dopolnitev sporočila, ki ga je tožnica podala v okviru spornega prispevka, jedra njenega že objavljenega sporočila ne spreminja, je sklep o obstoju odklonitvenega razloga iz druge alineje prvega odstavka 31. člena ZMed pravilen.
Če si stranka s tožbo ne more izboljšati svojega pravnega položaja, za tožbo nima pravnega interesa, zato jo je treba zavreči. Tožnik kot stranski udeleženec postopka v zvezi z odobritvijo javne prireditve si s tožbo svojega pravnega položaja ne more izboljšati, saj je bila javna prireditev izvedena pred vložitvijo tožbe.
ZST-1 člen 12, 12-1, 39. ZST člen 4, 4/2-1, 14, 14/1.
sodne takse – pravna oseba kot taksni zavezanec – oprostitev plačila sodnih taks – učinkovanje taksne oprostitve
Ker je tožeča stranka predloge za oprostitev taks za sodbe podala šele po nastanku taksnih obveznosti (hkrati z ugovori zoper naloge za plačilo taks za sodbe), torej tudi po določbah ZST ni bila upravičena do taksnih oprostitev.
Stališče sodišč, da sme stečajni upravitelj priznati le tiste terjatve, ki so v tolikšni meri jasne in izkazane, da ne more biti dvoma o njihovem obstoju, logično in prepričljivo izhaja iz osrednje naloge stečajnega upravitelja, da poskrbi za sočasno in sorazmerno poplačilo vseh upnikov iz celotnega dolžnikovega premoženja.
žalitev sodišča v vlogi – denarna kazen – pravica do svobode izražanja
Stališče sodišč, da je pritožnik z žaljivimi obdolžitvami v pritožbi izrazil negativno vrednostno sodbo o pooblaščencu nasprotne stranke in o delu sodišč, ki utemeljuje izrek denarne kazni, je tudi ob upoštevanju pritožnikove svobode izražanja pravilno.
stroški upravne izvršbe – izpodbijanje izvršilnega naslova v upravni izvršbi
Tožnik sam ni opravil dejanj, naloženih v izvršilnem naslovu, zato so bila ta opravljena po drugi osebi, na kar je bil tožnik opozorjen. Stroške postopka v zvezi z izvršbo pa po 115. členu ZUP/86 trpi zavezanec, zaradi česar so bili stroški upravne izvršbe utemeljeno naloženi v plačilo tožniku.
Glede na to, da bi odlog prisilne izterjave učinkoval samo do odločitve o pritožbah zoper odločbi prvostopnega organa, o le-teh pa je že bilo odločeno, si tožeča stranka v obravnavani zadevi svojega pravnega položaja ne more več izboljšati, saj tudi ugoditev reviziji in odprava izpodbijanih aktov ne bi v ničemer spremenila pravnega položaja tožeče stranke, zato nima pravnega interesa za vložitev revizije.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - pritožbeni postopek - sodnik pristojnega višjega sodišča kot stranka v postopku - zemljiškoknjižni postopek
Okoliščina, da je predlagateljica in pritožnica sodnica pritožbenega sodišča, ki naj bi o pritožbi odločalo, je tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, ki bo odločalo o pritožbi.
Tudi kadar gre za odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks pravne osebe, mora biti sklep sodišča prve stopnje o predlogu takšen, da ga je možno preizkusiti. To pomeni, da mora biti iz obrazložitve sklepa razvidno, da je sodišče opravilo celovito presojo okoliščin, pomembnih za odločitev o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks.
ZUN člen 75, 75/2, 75/3, 75/4. ZUS-1 člen 92, 107.
ukrep gradbenega inšpektorja – gradnja v nasprotju z lokacijskim dovoljenjem – zavrnitev spremembe lokacijskega dovoljenja
Kadar gradnja ni usklajena z izdanim lokacijskim dovoljenjem, pristojni upravni organ pa spremembo lokacijskega dovoljenja zavrne, se na podlagi četrtega odstavka 75. člena ZUN izda inšpekcijski ukrep o odstranitvi dela spornega objekta, s čimer se vzpostavi stanje, določeno z lokacijskim dovoljenjem.