nedopustnost izvršbe – dovoljenost tožbe – ugovor zoper sklep o izvršbi - opozicijski ugovor
Pogoj za dovoljenost tožbe za ugotovitev nedopustnosti izvršbe je predhodni ugovor zoper sklep o izvršbi. Ker je dovoljena samo takrat, ko je izvršilno sodišče o ugovoru odločilo na podlagi dejstev, ki se nanašajo na samo terjatev (ne pa tudi na izvršilni naslov), ta dejstva pa so bila med strankami sporna, je mogoče z uveljavljati le t.i. opozicijske ugovore.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004923
ZKP člen 288, 329, 329/3, 340, 340/1, 364, 364/7, 371, 371/1-11, 371, 371/2. KZ člen 183, 183/2.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – načelo neposrednosti – branje izvedenskega mnenja – pravice obrambe – dokazni postopek – odločanje o dokaznem predlogu – zavrnitev dokaznega predloga - spolni napad na osebo, mlajšo od petnajst let
Če dokaz, ki ga sodišče izvede, ne predstavlja vira relevantnih dejstev, sodišče ne krši določb kazenskega postopka, če o takem dokazu ne sprejme dokazne ocene.
ZPP člen 7. ZZZDR člen 12, 51, 51/2. ZGD-1 člen 471, 480.
posebno premoženje - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - vlaganja v posebno premoženje zakonca - poslovni delež v družbi - premoženjska razmerja med partnerjema po razpadu izvenzakonske skupnosti
Na podlagi osnovnega vložka in sorazmerno z njegovo vrednostjo pridobi družbenik poslovni delež v družbi z omejeno odgovornostjo. Ker lahko poslovni delež pripada eni ali več osebam, je lahko tudi del skupnega premoženja zakoncev oziroma zunajzakonskih partnerjev, a le v primeru, če je bil osnovni vložek dan iz sredstev skupnega premoženja.
V skupno premoženje pravdnih strank lahko spada le poslovni delež v družbi, ne pa sama družba, ki je samostojen pravni subjekt, ali premoženje te družbe.
V obravnavani zadevi je podana objektivna kumulacija zahtevkov, saj sta tožnici zoper toženca uveljavljali dva zahtevka, ki temeljita na različni dejanski in pravni podlagi. Razlog za zavrženje revizije je podan tudi zaradi subjektivne kumulacije nedenarnih zahtevkov dveh tožnic, ki sta formalni (navadni) sospornici, a sta v tožbi navedli eno samo, nediferencirano vrednost spornega predmeta.
ZZav člen 19, 19/2, 51, 65. ZDDPO člen 11, 12, 12/1.
davek od dobička pravnih oseb – aktuarsko poročilo – revizorsko poročilo – rezervacije – izravnalne rezervacije – zavarovalno tehnične rezervacije
Oblikovane rezervacije za zaščito zavarovancev se za davčne potrebe priznajo le do višine, ki jo kot obvezno predpisuje zakon. Davčni zavezanec sicer lahko zaradi zaščite zavarovancev oblikuje višje rezervacije, vendar te niso priznane kot poslovno potreben odhodek.
davek na dodano vrednost – odbitek vstopnega davka – pogoji za odbitek – odmera davka od dobička pravnih oseb – verodostojna listina – vlaganja v najeto nepremičnino
Sodišče prve stopnje in davčni organi niso pravilno uporabili določb 40. člena ZDDV in ugotavljali, ali so bile storitve, od plačila katerih je tožeča stranka v predmetnem postopku uveljavljala odbitek vstopnega DDV, porabljene za opravljanje obdavčljive dejavnosti oziroma ali so bili izpolnjeni vsi predpisani pogoji za uveljavljanje pravice do odbitka vstopnega DDV, temveč so se oprli samo na ugotovitev davčnih organov v zadevi odmere davka od dobička pravnih oseb, da stroški vlaganj v predmetno nepremičnino niso davčno priznani odhodki, ker najem nepremičnine ni izkazan z verodostojno knjigovodsko listino.
ZUN člen 75, 75/2, 75/3, 75/4. ZUS-1 člen 92, 107.
ukrep gradbenega inšpektorja – gradnja v nasprotju z lokacijskim dovoljenjem – zavrnitev spremembe lokacijskega dovoljenja
Kadar gradnja ni usklajena z izdanim lokacijskim dovoljenjem, pristojni upravni organ pa spremembo lokacijskega dovoljenja zavrne, se na podlagi četrtega odstavka 75. člena ZUN izda inšpekcijski ukrep o odstranitvi dela spornega objekta, s čimer se vzpostavi stanje, določeno z lokacijskim dovoljenjem.
Ugotovitvena odločba se po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku prisilno ne izvršuje, ampak samo učinkuje; zato začasno zadržanje njene izvršitve ni mogoče, mogoča pa je začasna ureditev stanja glede na sporno razmerje ob izkazanih zakonskih pogojih, ki so za ureditveno začasno odredbo predpisani.
dovoljenost revizije - kumulacija tožbenih zahtevkov - navadno sosporništvo na pasivni strani - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
V konkretnem primeru je bila tožba z več zahtevki, od katerih prvi temelji na različni pravni podlagi od ostalih dveh in z njima ni povezan, vložena zoper tri tožene stranke, ki niso enotne, pač pa navadne sospornice: zoper vsako od njih je mogoče spor rešiti na različen način. V takšnem položaju bi morala tožeča stranka navesti vrednost spornega predmeta za vsak zahtevek zoper vsako od toženih strank.
ZPP člen 2, 2/1, 302, 302/3, 359, 370, 370/3. ZZZDR člen 12, 51, 51/2.
izvenzakonska skupnost – skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev – delitev skupnega premoženja - ugotovitev deležev na skupnem premoženju – vlaganja v nepremičnino po razpadu izvenzakonske skupnosti – soglasje izvenzakonskega partnerja – obligacijskopravni zahtevek – razlogi za revizijo – izpodbijanje dejanskega stanja in dokazne ocene – preložitev naroka – načelo neposrednosti
Vlaganje posameznega zunajzakonskega partnerja brez soglasja drugega partnerja v skupno nepremično premoženje po razpadu zunajzakonske skupnosti na višino deležev ne more vplivati. Res se zaradi kasnejših vlaganj poveča vrednost nepremičnine, vendar pa lahko morebitno obogatitev partnerja in svoje prikrajšanje vlagatelj uveljavlja le z obligacijskopravnim zahtevkom.
zavrženje predloga za dopustitev revizije - nepopoln predlog za dopustitev revizije - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - opredelitev kršenega pravnega pravila
Tožnik spornega pravnega vprašanja ni navedel (dovolj) natančno in konkretno, v celoti pa je opustil navedbo pravnega pravila, ki naj bi bilo prekršeno in okoliščin, ki kažejo na njegovo pomembnost. Predlog je zato nepopoln.
domneva nedolžnosti – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zgolj prepis zakonskega besedila brez utemeljitve, v čem naj bi bile zatrjevane procesne kršitve, ne zadosti procesnemu standardu obrazložitve zahteve za varstvo zakonitosti.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – izločitev – rok za zahtevo za izločitev sodnika – protispisnost – obrazložitev – pravice obrambe – izvajanje dokazov – presoja navedb pritožbe
Če obramba uveljavlja tako imenovano relativno bistveno kršitev določb kazenskega postopka, pri čemer mora izkazati ne le kršitev, ampak tudi vpliv te kršitve na zakonitost pravnomočne sodbe, v zvezi z izvedenimi dokazi, mora določno pojasniti vsebino dokaza in v čem je dokaz razbremenilen.
Stališče sodišč, da sme stečajni upravitelj priznati le tiste terjatve, ki so v tolikšni meri jasne in izkazane, da ne more biti dvoma o njihovem obstoju, logično in prepričljivo izhaja iz osrednje naloge stečajnega upravitelja, da poskrbi za sočasno in sorazmerno poplačilo vseh upnikov iz celotnega dolžnikovega premoženja.
vsebina popravka - pravica do popravka - razlogi za zavrnitev objave popravka - popravek obvestila
Ker se je tožnica o obravnavani temi izjavila v okviru prispevka, predlagani popravek pa kljub temu, da predstavlja delno dopolnitev sporočila, ki ga je tožnica podala v okviru spornega prispevka, jedra njenega že objavljenega sporočila ne spreminja, je sklep o obstoju odklonitvenega razloga iz druge alineje prvega odstavka 31. člena ZMed pravilen.
Če si stranka s tožbo ne more izboljšati svojega pravnega položaja, za tožbo nima pravnega interesa, zato jo je treba zavreči. Tožnik kot stranski udeleženec postopka v zvezi z odobritvijo javne prireditve si s tožbo svojega pravnega položaja ne more izboljšati, saj je bila javna prireditev izvedena pred vložitvijo tožbe.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - mejni spor - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - manjše sodišče
Ureditev sporne meje na manjšem sodišču, pri čemer je ena od udeleženk delavka tega sodišča, predstavlja situacijo, v kateri bi lahko bilo poseženo v objektivno nepristranskost sodišča.
pravniški državni izpit - postulacijska sposobnost - predlog, ki ga vloži stranka sama - dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker je torej toženka vložila predlog sama in ker po zakonu nima te pravice spričo pomanjkanja postulacijske sposobnosti, je njen predlog nedovoljen.