razrešitev direktorja socialnovarstvenega zavoda – organ, pristojen za razrešitev
Pri razrešitvi direktorja socialnovarstvenega zavoda je treba kot lex specialis uporabiti določbe Zakona o socialnem varstvu – ZSV. Ta v petem odstavku 56. člena pooblašča ministra, pristojnega za socialno varnost, da sam razreši direktorja, če je podan eden od tam navedenih razrešitvenih razlogov.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 5, 5/2, 36, 36/1-4. ZUP člen 290, 290/1.
sklep o dovolitvi izvršbe - zavrženje tožbe – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – poseg v pravico, obveznost ali pravno korist
Odločitev o tožničini pravici, obveznosti ali pravni koristi je vseboval izvršilni naslov, to je odločba, s katero ji je bila med drugim naložena obveznost odstranitve spornega objekta. Ta ukrep se z izpodbijanim sklepom le prisilno izvršuje, ker tožnica naloženega ukrepa ni izpolnila sama.
neizbira na delovno mesto – javni uslužbenci – odškodnina – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – neenotnost sodne prakse
Revident je v zvezi z zatrjevano neenotno sodno prakso sodišča prve stopnje sicer predložil sodbo sodišča prve stopnje, s katero je bilo toženi stranki naloženo plačilo odškodnine, vendar pa Vrhovno sodišče poudarja, da je reviziji zoper to sodbo ugodilo, 2. točko izreka sodbe spremenilo in tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zavrnilo. Razlog neenotne sodne prakse kot pogoj za dovoljenost revizije glede plačila odškodnine neizbranemu kandidatu torej ni podan.
neizbira na delovno mesto – dovoljenost revizije – odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča – glavna obravnava – odločanje na seji – sklicevanje na opuščeno sodno prakso - zavrženje
Pogoja za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni mogoče izkazati s sklicevanjem na staro in opuščeno upravno sodno prakso Vrhovnega sodišča.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2. ZPP člen 86, 86/4, 336, 343, 343/2.
pravniški državni izpit - postulacijska sposobnost - pritožba, ki jo vloži stranka sama
Ker je tožnik pritožbo vložil sam, in ni niti v postopku pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbi izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, je pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima, zato je vrhovno sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - organi za odločanje o prekrških - stvarna pristojnost – prijava prebivališča
Prekrškovni organ po prvem odstavku 22. člena Zakona o prijavi prebivališča za kršitve iz prvega odstavka 6. člena ZPPreb je Inšpektorat, pristojen za notranje zadeve, in ne policija.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005026
ZKP člen 150, 371, 371/1-8, 372, 372-5.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – nedovoljen dokaz - posebne operativne metode in sredstva - nadzor elektronskih komunikacij s prisluškovanjem - uporaba pridobljenih dokazov zoper osebo, zoper katero ukrep ni bil odrejen – kršitev kazenskega zakona – primernost kazenske sankcije
Pogoj za dovolitev prisluškovanja ni lastnina komunikacijskega sredstva temveč njegova uporaba v zvezi s kaznivim dejanjem.
Dokaz, ki je bil zakonito pridobljen na podlagi odredbe zoper enega obdolženca, se lahko uporabi tudi zoper drugo osebo, čeprav zoper njo ukrep ni bil odrejen, pa je ta oseba sodelovala pri izvršitvi kaznivega dejanja z osebo, zoper katero so bili ukrepi odrejeni.
ZKP člen 372, 372-1, 424, 424/2. Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 9, 9/1.
načelo zakonitosti - kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja - kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - sovražna propaganda – opis kaznivega dejanja
Opis ravnanja kot kaznivega dejanja terja natančno in določno opredelitev izvršitvenega dejanja (storitev, opustitev), ki ga je možno subsumirati pod zakonski dejanski stan kakšne inkriminacije z navedbo konkretnih okoliščin, ki ga opredeljujejo kot historični in dokazljiv dogodek.
pripor zaradi izmikanja glavni obravnavi – trajanje pripora - zahteva za varstvo zakonitosti – pravni interes za vložitev - obseg preizkusa
Zakonska ureditev pripora po drugem odstavku 307. člena ZKP se na smiselno uporabo določb „rednega“ pripora sklicuje zgolj v omejenem obsegu in v taksativno naštetih primerih. Iz take drugačne pravne ureditve določno izhaja, da je zakonodajalec za pripor po drugem odstavku 307. člena ZKP, kar zadeva njegovo trajanje po vložitvi obtožnice, predvidel, da se za pripor po drugem odstavku 307. člena ZKP ne uporabljajo določbe petega odstavka 207. člena ZKP.
ZKP člen 372, 372-1. KZ člen 126, 126/5, 244, 244/1.
kršitev kazenskega zakona - gospodarska dejavnost - zakonski znaki kaznivega dejanja - zloraba položaja ali pravic - objekt varstva
Storilec kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic po 244. členu KZ je lahko le tisti, ki je nosilec položaja, pravic ali dolžnosti zato, ker mu je zaupano tuje premoženje, praviloma premoženje gospodarske družbe, v okviru katere deluje, zato je protipravnost ravnanja storilca treba iskati v okviru zapovedi in prepovedi, ki urejajo razmerja med njim in gospodarskim subjektom.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - protispisnost - nedovoljeni dokazi - izjava priče, dana policiji - zasliševanje prič - privilegirana priča - dokazni postopek - prosta presoja dokazov - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - izvedenstvo
Protispisnost je podana, če sodišče v sodbi v zvezi z odločilnimi dejstvi vsebino zapisnikov o izpovedbah povzema v nasprotju z zapisanim, ne pa, če sodišče po sprejeti dokazni presoji izpovedbi ne sledi.
Zapisnik o izpovedbi, ki jo je privilegirana priča ob danem pouku dala v preiskavi ali med preiskovalnimi dejanji (in se v njej sklicevala na izjavo, dano policiji) ni nedovoljen dokaz, čeprav na glavni obravnavi priča izjavi, da ne bo pričala.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – nasprotja v izreku sodbe – kršitev kazenskega zakona - zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa – načelo dispozitivnosti – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če vložnik v zahtevi za varstvo zakonitosti navaja, da je sodišče neutemeljeno zavrnilo njegov dokazni predlog, mora vsaj verjetno izkazati pravno relevantnost takšnega dokaza.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – nasprotje v razlogih – dokazni postopek - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Le v primeru, če sodba nima razlogov o odločilnih ali pravno relevantnih dejstvih, je podana kršitev iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Kolikor sodba nima razlogov o kontrolnih dejstvih, pa gre lahko le za zmotno oziroma nepopolno ugotovljeno dejansko stanje.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - policijsko preiskovanje - zbiranje obvestil s strani policije - poligrafsko testiranje - izločitev - zavrženje zahteve za izločitev - zloraba pravice - pravice obrambe - odločanje o dokaznem predlogu - zavrnitev dokaznega predloga - postavitev izvedenca - prištevnost - kršitev kazenskega zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Čeprav je v predkazenskem postopku poligrafsko testiranje zakonita metoda za usmeritve policije pri odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj, pa mora sodišče zapisnik o poligrafskem testiranju iz spisov izločiti, saj gre za nedovoljen dokaz zaradi premajhne zanesljivosti rezultatov testiranja.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pravice obrambe - obramba z zagovornikom - pritožbeni postopek – presoja navedb pritožbe - obseg preizkusa pritožbenih trditev – kršitev kazenskega zakona – nadaljevano kaznivo dejanje – pravnomočno razsojena stvar
Sodišče druge stopnje mora presoditi navedbe pritožbe (in navesti kršitve zakona, ki jih je upoštevalo po uradni dolžnosti), če pa se strinja z dejanskimi in pravnimi sklepi v prvostopenjski sodbi, teh razlogov ni dolžno ponavljati, temveč zadošča, da se nanje določno sklicuje.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – pravice obrambe - odločanje o dokaznem predlogu – zavrnitev dokaznega predloga
Med ostalim sme sodišče predlagane dokaze zavrniti, če dokaz oziroma dokazno sredstvo ni dosegljivo ali pa so dokazi taki, da stanja stvari ne spreminjajo.