določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku - objektivna nepristranskost sodišča
Okoliščina, da je tožnica sodnica sicer stvarno pristojnega delovnega sodišča v Celju, predstavlja tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za odpoved - zagovor
Roka za izredno odpoved ni mogoče podaljšati niti v primeru, če delavec opraviči svojo odsotnost in se ne udeleži prvega ali kasneje predvidenih zagovorov.
zavarovanje za ožji obseg pravic - priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja
Določbe drugega odstavka 66. člena ZPIZ-1 pomenijo, da zavarovanci iz 34. člena ZPIZ-1 pridobijo pravice iz invalidskega zavarovanja le v primeru nastanka invalidnosti I. in II. kategorije. To pravico dobijo brez omejitev le v primeru, če gre za pravico do invalidske pokojnine (I. kategorija), v primeru, da gre za pravico II. kategorije invalidnosti, pa pridobijo pravico le, če pri njih ne gre za položaj, ko pretežni del skupnega obveznega zavarovanja dosežejo v zavarovanju za ožji obseg pravic, kot je to določeno v 34. členu ZPIZ-1.
dovoljenost revizije - postulacijska sposobnost - nepopolna vloga - rok za revizijo - zavrženje revizije
ZPP ne vsebuje posebne podlage za odpravo pomanjkanja postulacijske sposobnosti.
Odprava te pomanjkljivosti je tudi pojmovno nemogoča. Če odvetnik revizijo kasneje opremi le s svojim žigom in podpisom, s tem v nasprotju z resničnim potekom dogodkov potrdi, da je revizijo sestavil on, čeprav to ni res. Revizija je vsebinsko še vedno enaka in laična, saj odvetnikova naknadna potrditev z žigom in podpisom (namesto podpisa revidenta - kot v tem primeru) v ničemer ne pripomore k večji strokovnosti le te.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu - neupravičen izostanek z dela - bolniška odsotnost
Ker tožnici odsotnost z dela zaradi bolezni tudi naknadno utemeljeno ni bila priznana, je sodišče pravilno presodilo, da so bili podani razlogi za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu druge alineje prvega odstavka 111. člena ZDR. Redno prihajanje na delo v skladu z navodili delodajalca namreč pomeni eno od temeljnih obveznosti delavca.
ZDR člen 72, 83, 88, 88/1, 88/1-2, 88/3, 90. ZGD člen 449.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - razrešitev direktorja - zagovor - ponudba nove pogodbe
Če v pogodbi o zaposlitvi ni drugače določeno, razrešitev poslovodje s strani skupščine družbenikov na podlagi tretjega odstavka 449. člena ZGD pomeni, da tak delavec ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje dela poslovodje, zaradi česar ne more izpolnjevati obveznosti iz dotedanje pogodbe o zaposlitvi. Tako že sama razrešitev oziroma odpoklic poslovodje d.o.o., ki ni predmet delovnega spora, z vidika pogodbe o zaposlitvi za to delovno mesto lahko pomeni utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu določb 2. alineje prvega odstavka 88. člena ZDR (razlog nesposobnosti).
V primeru, ko stranki v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi na razlog odpovedi ne moreta več vplivati, in ko zagovor v tem pogledu ne more imeti smisla, bi bilo v skladu z drugim odstavkom 83. člena ZDR od delodajalca neutemeljeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor.
V konkurenci možnosti zaposlitve na drugem prostem ustreznem delovnem mestu in drugem prostem neustreznem delovnem mestu ima delavec pravico do sklenitve nove pogodbe za ustrezno delovno mesto.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zaposlitev pri drugem delodajalcu - odpravnina
Delavec, ki mu je pogodba o zaposlitvi odpovedana iz poslovnega razloga (ali razloga nesposobnosti), nima pravice do odpravnine, če mu delodajalec zagotovi možnost sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi na ustreznem delovnem mestu za nedoločen čas pri drugem delodajalcu, vendar samo pod pogojem, če se je drugi delodajalec v ponujeni pogodbi zavezal delavcu priznavati pravice, ki so odvisne od delovne dobe pri delodajalcu, tudi glede na delovno dobo pri prvem delodajalcu oziroma tako, kot da ne bi šlo za spremenjeno zaposlitev.
ZDR člen 1, 4, 6, 11, 11/1, 42, 109, 126, 137. ZPIZ člen 133, 143. OZ člen 8. ZPIZ-1 člen 3. Konvencija o pravicah invalidov člen 27, 27/1, 27/1-b. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 12, 12/1.
odpravnina - odpoved pogodbe o zaposlitvi - prepoved diskriminacije - plača - nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu - delavec invalid - osnovna za odmero
Nadomestilo plače zaradi dela na drugem ustreznem, a nižje plačanem delovnem mestu, ne predstavlja plačila za opravljanje v pogodbi o zaposlitvi dogovorjenega dela, temveč ima značaj samostojne dajatve iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki jo izplačuje Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Ker ne predstavlja plačila za osebno opravljanje dela, ga ni mogoče šteti kot sestavni del plače in se posledično tudi ne všteva v osnovo za odmero odpravnine po 109. členu ZDR.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - vsebina odpovedi - obseg sodne presoje - rok za odpoved - zagovor - odpovedni rok - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja
ZDR ne določa, da bi moral delodajalec v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi posebej navesti in obrazložiti tudi okoliščine in interese strank, zaradi katerih ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Takšne okoliščine lahko dokaže v sodnem postopku.
Okvir sodne presoje zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi se lahko giblje le v mejah že opredeljenih razlogov v pisni odpovedi s strani delodajalca. Sodišče te meje preseže, če v sodnem postopku samo ugotavlja še morebitne druge kršitve oziroma druge razloge za odpoved.
Iz določbe drugega odstavka 110. člena ZDR ne izhaja, da rok za odpoved teče (avtomatsko) od dneva zagovora oziroma, če delavec ne pride na zagovor, od tistega dne, ko je bil zagovor predviden.
Če delodajalec kljub izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi omogoči delavcu nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, na ta način kljub obstoju razlogov za izredno odpoved dejansko pritrdi možnosti nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma pokaže interes za nadaljevanje, s tem pa ravna v nasprotju z institutom izredne odpovedi.
ZDR člen 110, 110/2, 111. ZJU člen 24, 25, 33, 154. ZJU-B člen 85.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za odpoved - javni uslužbenec - postopki odločanja o pravicah in obveznostih delavcev - prehodna določba ZJU-B
V primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi javnemu uslužbencu je petnajstdnevni subjektivni rok za odpoved varovan, če je predstojnik o izredni odpovedi odločil znotraj tega roka, odkar je bil seznanjen z razlogi za izredno odpoved, in če komisija na pritožbo javnega uslužbenca dokončno odloči v zakonskem roku. Ob pravočasni podaji izredne odpovedi s strani predstojnika nadaljnji potek varstva pravic, izrecno urejen v ZJU, na tek rokov za odpoved ne vpliva.
Določbe prvega odstavka 85. člena ZJU-B, da se postopki odločanja o pravicah in obveznostih iz delovnih razmerij, o disciplinski odgovornosti ter postopki ugotavljanja nesposobnosti, pričeti pred začetkom uveljavitve tega zakona, nadaljujejo po do sedaj veljavnih določbah, je potrebno razumeti tako, da se po dotedanjih določbah ZJU nadaljujejo le tisti postopki, ki so bili tudi formalno začeti pred 31. 12. 2005. To hkrati pomeni, da tudi če je šlo za kršitve javnega uslužbenca pred 31. 12. 2005, pa postopek zoper njega do tega datuma še ni bil začet, se v postopku, ki je uveden po 31. 12. 2005 o posledicah takšnih kršitev odloča na podlagi novih določb, ki so bile uveljavljene z novelo ZJU-B z 31. 12. 2005.
ZJU člen 24, 25, 35, 154. ZDR člen 110, 110/2, 111.
javni uslužbenec - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - rok za odpoved - seznanitev z razlogom za odpoved
Pristojni organ delodajalca mora javnemu uslužbencu v državnem organu in upravi lokalne skupnosti podati izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi v petnajstih dneh od seznanitve z razlogi za izredno odpoved. Nadaljnji postopek na podlagi pritožbe zoper izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi v skladu z določbami ZJU ne vpliva na rok za izredno odpoved iz drugega odstavka 110. člena ZDR. Tudi če je izredna odpoved lahko realizirana šele na podlagi odločitve pristojne komisije o zavrnitvi pritožbe delavca zoper odločitev predstojnika organa delodajalca o izredni odpovedi, se šteje, da je bila podana pravočasno, če jo je predstojnik podal znotraj petnajstdnevnega subjektivnega roka (ob pogoju, da je bila sicer podana v zakonskem objektivnem roku).
Vrhovno sodišče je ves čas štelo, da je pogoj za zagotovitev delavčeve pravice do zagovora v smislu določb ZDR, da je delavcu predhodno vročena pisna obdolžitev in da je na zagovor pisno povabljen, razen ko je bil zagovor mimo teh pogojev opravljen ob izrecnem soglasju delavca. Težo kršitve, ki se kot razlog za izredno odpoved očita delavcu, ni štelo za okoliščino, zaradi katere bi bilo od delodajalca neutemeljeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor, niti ni za tak razlog upoštevalo neformalne razgovore z delavcem o očitani kršitvi.
ZPDJVZ člen 5a, 14. ZOFVI člen 48, 146. ZDR člen 204, 204/4.
učitelj – plačilo razlike v plači – višina osnovne plače – izobrazba - sklep o določitvi plače – uveljavljanje pravnega varstva – denarni zahtevek
Tožnikom je bila v spornem obdobju izplačana plača z upoštevanjem osnovne plače, ki je bila določena s pravnomočnimi odločbami tožene stranke. Tožbeni zahtevek za plačilo razlike v plači, izračunane na podlagi drugačne osnovne plače, je zato sodišče utemeljeno zavrnilo.
dovoljenost revizije – vrednostni kriterij – odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča – zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme
Revident mora obstoj pogojev za dovoljenost revizije izkazati z navedbo in jasno utemeljitvijo podatkov o vrednosti spornega predmeta, pomembnih za dovoljenost revizije.
Če sodba sodišča prve stopnje glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ne odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, niso izpolnjeni pogoji za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
neizbira na delovno mesto – javni uslužbenci – odškodnina – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – neenotnost sodne prakse
Revident je v zvezi z zatrjevano neenotno sodno prakso sodišča prve stopnje sicer predložil sodbo sodišča prve stopnje, s katero je bilo toženi stranki naloženo plačilo odškodnine, vendar pa Vrhovno sodišče poudarja, da je reviziji zoper to sodbo ugodilo, 2. točko izreka sodbe spremenilo in tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zavrnilo. Razlog neenotne sodne prakse kot pogoj za dovoljenost revizije glede plačila odškodnine neizbranemu kandidatu torej ni podan.
razrešitev direktorja socialnovarstvenega zavoda – organ, pristojen za razrešitev
Pri razrešitvi direktorja socialnovarstvenega zavoda je treba kot lex specialis uporabiti določbe Zakona o socialnem varstvu – ZSV. Ta v petem odstavku 56. člena pooblašča ministra, pristojnega za socialno varnost, da sam razreši direktorja, če je podan eden od tam navedenih razrešitvenih razlogov.
ZDDPO člen 22, 22/1, 28, 28/2, 77. ZUP člen 65, 65/4. ZUS-1 člen 28, 28/2.
molk organa – procesna predpostavka – neupoštevanje zahteve za izdajo odločbe vložene pri upravnem organu prve stopnje – bistvena kršitev določb postopka
Če stranka vloži ponovno zahtevo za izdajo odločbe o pritožbi pri prvostopnem organu in ne neposredno pri drugostopnem upravnem organu, tožbe ni mogoče zavreči.
odvzem koncesije – začasna odredba – trditveno in dokazno breme
Po ustaljeni upravnosodni praksi mora tožeča stranka že v sami zahtevi za izdajo začasne odredbe navesti vse, kar je pomembno za odločitev, in predložiti vse ustrezne dokaze, s katerimi izkazuje verjetnost nastanka težko popravljive škode.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme
Dovoljenost revizije ni podana, če je bilo vprašanje ustavnosti predpisov, ki ga revidentke izpostavljajo kot pomembnega po vsebini obravnavane zadeve, že predmet presoje pred Ustavnim sodiščem, neustavnost teh predpisov pa ni bila ugtovljena.