ZPP člen 394, 394/1-9, 394/1-10. ZMZPP člen 108, 108/1-6.
priznanje tuje sodne odločbe - predhodno vprašanje - obnova postopka - razlogi za obnovo - preživljanje zakonca - pravilna uporaba materialnega prava - delibacijski postopek
Neuspeh stranke v delibacijskem postopku ne more predstavljati razloga za obnovo prvotnega postopka, v katerem se je vprašanje pravilne uporabe materialnega prava izčrpalo s pravnomočnostjo odločbe. Rešitev predhodnega vprašanja namreč v konkretni pravdi veže stranke postopka, četudi se to vprašanje kasneje v glavnem postopku reši drugače.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sodnica pristojnega sodišča kot stranka v postopku - predlog pristojnega sodišča za prenos pristojnosti - razveljavitev sodne poravnave
Drugi tehtni razlogi so največkrat okoliščine, ki so povezane z dojemanjem strank in javnosti o nepristranskosti sodišča. Vendar v tej zadevi predloga za prenos pristojnosti nista podali stranki, čeprav obe predlagata zaslišanje sodnice iz prejšnjega postopka, pač pa sodišče. Vrhovno sodišče meni, da okoliščina, da bo v postopku zaslišana sodnica istega sodišča, ne nudi podlage za racionalno utemeljen dvom javnosti v objektivno nepristranskost sodišča.
Tožnica svoje prednostne pravice za nakup kmetijskega zemljišča ne more uveljavljati z zahtevkom za ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe, temveč le z zahtevkom za razveljavitev pogodbe. Obligacijski zakonik določa, katera ravnanja oziroma okoliščine imajo zaradi posega v splošni interes za posledico ničnost pogodbe in katera izpodbojnost. Pogodba, s katero je kršena prednostna pravica za nakup kmetijskih zemljišč iz 21. člena ZKZ (v zvezi s 512. členom Obligacijskega zakonika) je izpodbojna in ne nična. Posledice izpodbijanja pogodbe pa so drugačne od posledic ničnosti. Ugotovitvi ničnosti ne more slediti obveznost sklenitve pogodbe s prednostnim upravičencem, temveč je to mogoče le v primeru uspešnega izpodbijanja pogodbe zaradi kršitve prednostne pravice. Ker zahtevek za ugotovitev ničnosti ne vsebuje tudi zahtevka za razveljavitev pravnega posla, je tožba v delu, ki se nanaša na primarni tožbeni zahtevek, nesklepčna (tretji odstavek 318. člena ZPP)
nova dejstva in novi dokazi - izvajanje dokazov - obnova kazenskega postopka - zavrnitev zahteve za obnovo - poizvedbe
Zavrnitev predloga za obnovo postopka, sprejeta zunaj glavne obravnave na nejavni seji, je skladna z zakonom, če sodišče novih dokazov ne presoja z vidika njihove verodostojnosti, temveč zgolj na podlagi njihove primernosti oziroma verjetnosti, da utegnejo (sami zase in v povezavi s prejšnjimi dokazi) povzročiti oprostitev obsojenca ali njegovo obsodbo po milejšem kazenskem zakonu.
Od medicinske napake je treba razlikovati medicinski zaplet ali komplikacijo, do katerega lahko pride med zdravljenjem, ki je sicer potekalo strokovno neoporečno in torej v skladu z dolžno profesionalno skrbnostjo, vendar se pojavlja redko, naključno in ga ni mogoče preprečiti. V primeru zapleta ni odškodninske odgovornosti zdravstvene organizacije.
možnost uporabe solastne nepremičnine – neupravičena obogatitev - plačilo uporabnine – odškodnina – verzijski zahtevek – ugovor zastaranja – dokazni predlog – zaslišanje priče – zavrženje revizije zoper sklep o dovoliti objektivne spremembe tožbe
Tožeča stranka je bila prikrajšana natanko za toliko, kolikor bi lahko prejela najemnine za nepremičnino, katere solastnica je do 1/2, seveda ob ugotovitvi, da ji je tožena stranka preprečevala uporabo solastne stvari.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004968
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1. KZ člen 134, 134/3, 325, 325/1.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - izrek v nasprotju z razlogi sodbe – kršitev kazenskega zakona – pravna opredelitev – huda telesna poškodba - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti – milejši zakon
Kaznivi dejanji hude telesne poškodbe iz malomarnosti in povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti se razlikujeta že po objektu varstva, storilčeve usmerjenosti zavesti in volje in pravnega pomena prepovedane posledice.
ugotovitev obsega zapuščine - pridobitev lastninske pravice - dogovor o skupni gradnji – prepustitev nepremičnine v izključno last - vsebina tožbenega zahtevka – trditvena podlaga tožbenega zahtevka – odločanje v mejah tožbenega zahtevka – sprememba dejanske in pravne podlage
Dogovor o skupni gradnji kot pravni posel, s katerim se pridobi (so)lastninska pravica na nepremičnini je glede na tožbeni zahtevek, ki meri na tožnikovo izključno lastninsko pravico, že pojmovno izključen.
Trditev, da sta se tožnik in pokojna mati dogovorila o skupni gradnji, to pa naj bi zahtevalo opredelitev tožnikovega deleža na nepremičnini, pomeni spremenjeno dejansko in pravno podlago tožbe na revizijski stopnji. To pa je glede na določbo 372. člena ZPP nedopustno.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišč - porotnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Dejstvo, da je (bila) ena od strank sodnik porotnik pri stvarno pristojnem sodišču, samo po sebi po praksi vrhovnega sodišča praviloma ne predstavlja drugega tehtnega razloga v smislu 67. člena ZPP.
ZGO-1 člen 157. ZUP člen 274, 274/2. ZUS-1 člen 75, 83, 85, 86, 107, 107/2.
razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici – zahteva denacionalizacijskega upravičenca
Odločba o odmeri nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora pomeni sankcijo za nedovoljeno gradnjo in ne more v ničemer vplivati ne na postopek denacionalizacije, kot tudi ne more biti dokaz o lastništvu zemljišča.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vsebina pogodbe - zaslišanje le ene stranke - pogodba o zaposlitvi za določen čas - izvedba predlaganih dokazov
Vsebino pogodbe (tudi pogodbe o zaposlitvi) določijo stranke te pogodbe. Če je sporna vsebina ali razlaga pogodbe, je za odločitev bistvena izpoved obeh strank take pogodbe in tudi tistega, ki je tako pogodbo pripravil. Zato ni mogoče trditi, da je dejansko stanje dovolj razjasnjeno že z zaslišanjem le ene od pogodbenih strank.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - vročitev odpovedi - pravila vročanja - osebna vročitev - odklonitev podpisa
V primeru, ko je odpoved delavcu osebno vročena, pa odkloni podpis (pisno potrditev) prejema, lahko to dejstvo delodajalec dokazuje tudi z drugimi dokazi.
ZDR člen 64, 66, 109. ZPIZ-1 člen 93. Konvencija o pravicah invalidov člen 27, 27/1, 27/1-b. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 12, 12/1.
odpravnina - osnova za odmero - invalid - odpoved pogodbe o zaposlitvi - delna invalidska pokojnina - krajši delovni čas
Ker je delna invalidska pokojnina po svoji naravi samostojna dajatev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja in ne protidajatev za opravljeno delo, se ne šteje za sestavni del plače in zato tudi ne v osnovo za odmero odpravnine iz 109. člena ZDR.
Tožena stranka je kot osnovo za odmero odpravnine delavke, ki je delala s krajšim delovnim časom, pravilno upoštevala plačo, ki jo je ta prejela v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo za delo po dejanski delovni obveznosti.
Sodišče druge stopnje bi moralo odločiti tudi o izpolnjevanju pogoja iz drugega odstavka 88. člena ZDR (nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja), kar je bistveno za odločitev o zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Ker izpodbijana sodba razlogov o tem odločilnem dejstvu nima, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZDR člen 11, 11/2, 13, 13/2, 15, 16, 204. OZ člen 86. ZDSS-1 člen 41.
avtorska pogodba - ničnost - elementi delovnega razmerja - obstoj delovnega razmerja - rok za sodno varstvo
Domneva o obstoju delovnega razmerja pomeni tudi domnevo, da obstoji pogodba o zaposlitvi in ne pogodba (avtorska ali kakšna druga), ki sta jo stranki sklenili (namenoma ali le zato, da bi prikrili dejansko razmerje).
Dokler (delovno) razmerje še traja, lahko delavec na podlagi tretjega odstavka 15. člena ZDR in po postopku, predpisanem v prvem in drugem odstavku 204. člena ZDR, zahteva od delodajalca priznanje delovnega razmerja in izročitev pisne pogodbe o zaposlitvi. Ko pa (delovno) razmerje že preneha, mora uveljavljati sodno varstvo v roku, določenem v tretjem odstavku 204. člena ZDR.
ZDR člen 6, 208, 210. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 135 o varstvu in olajšavah za predstavnike delavcev v podjetju člen 1, 2.
sindikalni zaupnik - stimulacija za prisotnost na delu - prepoved diskriminacije
Tožnik v času opravljanja sindikalnega dela z dela ni bil odsoten in je delal to, kar je bilo s toženo stranko dogovorjeno, t. j. delo sindikalnega zaupnika. Obravnavanje tega dela tako, kot da tožnik takrat ne bi delal in da je bil z dela odsoten, kar pa dejansko ni bil, bi lahko pomenilo diskriminacijo tožnika glede njegovega dela kot sindikalnega zaupnika.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - poslovno razmerje med stranko in sodiščem
Dejstvo, da je tožena stranka v poslovnem odnosu z Delovnim sodiščem v Mariboru (v zvezi z upravljanjem zgradbe, v kateri se to sodišče nahaja), predstavlja tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku - objektivna nepristranskost sojenja - dvom v nepristanskost sojenja - ugoditev predlogu
Ker je tožnica sodnica na sodišču, ki bi bilo sicer stvarno pristojno za odločitev o njenem sporu, bi bil lahko podan dvom o nepristranskosti sodnikov tega sodišča.