ZPP člen 394, 394/1-9, 394/1-10. ZMZPP člen 108, 108/1-6.
priznanje tuje sodne odločbe - predhodno vprašanje - obnova postopka - razlogi za obnovo - preživljanje zakonca - pravilna uporaba materialnega prava - delibacijski postopek
Neuspeh stranke v delibacijskem postopku ne more predstavljati razloga za obnovo prvotnega postopka, v katerem se je vprašanje pravilne uporabe materialnega prava izčrpalo s pravnomočnostjo odločbe. Rešitev predhodnega vprašanja namreč v konkretni pravdi veže stranke postopka, četudi se to vprašanje kasneje v glavnem postopku reši drugače.
možnost uporabe solastne nepremičnine – neupravičena obogatitev - plačilo uporabnine – odškodnina – verzijski zahtevek – ugovor zastaranja – dokazni predlog – zaslišanje priče – zavrženje revizije zoper sklep o dovoliti objektivne spremembe tožbe
Tožeča stranka je bila prikrajšana natanko za toliko, kolikor bi lahko prejela najemnine za nepremičnino, katere solastnica je do 1/2, seveda ob ugotovitvi, da ji je tožena stranka preprečevala uporabo solastne stvari.
nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - pozidano zemljišče
Pri izračunu nadomestila za degaradacijo in uzurpacijo prostora je pomembno tudi, ali je zemljišče, na katerem je zgrajen objekt, v planskih aktih glede na namensko rabo opredeljeno kot zazidljivo, torej, ali je na njem dovoljena gradnja, ali pa je opredeljeno kot nezazidljivo zemljišče.
ZKP člen 201, 201/1-1, 371, 371/1-11, 524, 524/3, 529a.
begosumnost - načelo sorazmernosti - trajanje pripora - postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - predlog državnega tožilca - začasni ekstradicijski pripor - ekstradicijski pripor
Čeprav Zakon o kazenskem postopku trajanja „klasičnega“ ekstradicijskega pripora posebej ne omejuje, pa to ne pomeni, da sodišče ni dolžno pripora odpraviti kadarkoli tudi po uradni dolžnosti, če zanj prenehajo razlogi oziroma ga nadomestiti z milejšim ukrepom, če se za to pokažejo pogoji.
ZKP-G člen 20. Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 2, 3, 3-14, 8, 8/1.
obstoj kaznivega dejanja - kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - zakonski znaki kaznivega dejanja - zahteva za varstvo zakonitosti - upravičenec za vložitev - zakoniti zastopnik verske skupnosti
Za obstoj kaznivega dejanja po 14. točki 3. člena Zakona o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo se je moralo podpiranje v tej določbi opisanih oseb, tolp, organizacij in njihovih aktivnih članov manifestirati v oblikah aktivnega ravnanja storilca, ki so bile v tej zakonski določbi tudi primeroma naštete.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS0012278
URS 26. ZOR 154, 158, 172.
pravica do povrnitve škode - odgovornost države - odgovornost države za delo državnega organa - protipravnost - uničenje nasada industrijske konoplje po odredbi preiskovalnega sodnika - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - ugotovitev protiustavnosti določb podzakonskega akta - obstoj prekrška - učinki razveljavitve - višina odškodnine - povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - trditveno in dokazno breme - eventualna maksima - prekluzija
Ob obstoju pravne regulative, ki loči industrijsko in indijsko konopljo, se državni organi ne morejo sklicevati na zmotno mnenje, da je bilo prepovedano gojenje vsake vrste konoplje. Ker so prej citirani predpisi dovoljevali gojenje industrijske konoplje, se državni organi, ki so skupno delovali pri uničenju nasada, ne morejo sklicevati na zmotno razlago pravne norme. V tem obsegu je sicer res, da zmotne razlage pravne norme še ni mogoče šteti za protipravno ravnanje, vendar konkretne dejanske okoliščine v tem primeru take pravne razlage ne dopuščajo. Poročilo kriminalistično-tehničnega laboratorija, da zasežena konoplja vsebuje THC, še ne daje podlage za ugotovitev, da gre za prepovedano vrsto, saj vsaka konoplja vsebuje navedeno substanco, od tega pa vrsta, ki jo je gojil tožnik, v tako nizkem odstotku, da jo je mogoče uporabiti le v industrijske namene.
dovoljenost revizije - navadno sosporništvo - opredelitev vrednosti spornega predmeta - skupna vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Ker so tožniki navadni sosporniki, v tožbi pa so navedli le eno vrednost spornega predmeta, in torej vrednost spornega predmeta ni diferencirana, revizija ni dovoljena.
ZKP člen 372, 372-1. ZKP-G člen 20, 20/2. Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 2, 3, 3-7, 3-14, 9, 9/1.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja – kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - organiziranje oborožene tolpe za izvrševanje kaznivih dejanj iz 2. člena ZKLD - poziv na nasilno rušenje državne ureditve - pomoč storilcu po storitvi kaznivega dejanja - zahteva za varstvo zakonitosti – upravičenec za vložitev - zakoniti zastopnik verske skupnosti
Védenje o tem, kje se nahajajo člani hudodelske združbe in opustitev prijave ni pomenila takega aktivnega ravnanja, ki bi ga bilo mogoče opredeliti po določbi 14. točke 3. člena Zakona o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo.
OZ člen 376. ZPP člen 337, 337/1, 380, 380/1, 391, 391/2.
zamudne obresti – prenehanje teke zamudnih obresti – pravilo ne ultra alterum tantum – materialnopravni ugovor – prepoved navajanja novih dejstev v pritožbi - zahteva za varstvo zakonitosti
Glede na to, da je sodišče druge stopnje ob odločanju o ugovoru prenehanja teka obresti imelo na razpolago potrebno dejansko in pravno podlago, da pri odločitvi upošteva vsa pravila, ki urejajo višino obresti, vključno s pravilom ne ultra alterum tantum, je stališče sodišča o neupoštevnosti ugovora, ker je bil uveljavljen šele v pritožbi, zmotno.
davek na dodano vrednost – odbitek vstopnega davka – rok za uveljavitev pravice do odbitka – zmotna uporaba materialnega prava – praksa Sodišča Evropskih skupnosti
Iz določbe sedmega odstavka 40. člena ZDDV ne izhaja, da je vstopni davek mogoče odbiti le v obdobju, v katerem je zavezanec prejel račun, in da je zavezanec prekludiran, če pravice do odbitka ne uveljavlja v tem obdobju.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vsebina pogodbe - zaslišanje le ene stranke - pogodba o zaposlitvi za določen čas - izvedba predlaganih dokazov
Vsebino pogodbe (tudi pogodbe o zaposlitvi) določijo stranke te pogodbe. Če je sporna vsebina ali razlaga pogodbe, je za odločitev bistvena izpoved obeh strank take pogodbe in tudi tistega, ki je tako pogodbo pripravil. Zato ni mogoče trditi, da je dejansko stanje dovolj razjasnjeno že z zaslišanjem le ene od pogodbenih strank.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - vročitev odpovedi - pravila vročanja - osebna vročitev - odklonitev podpisa
V primeru, ko je odpoved delavcu osebno vročena, pa odkloni podpis (pisno potrditev) prejema, lahko to dejstvo delodajalec dokazuje tudi z drugimi dokazi.
ZDR člen 64, 66, 109. ZPIZ-1 člen 93. Konvencija o pravicah invalidov člen 27, 27/1, 27/1-b. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 12, 12/1.
odpravnina - osnova za odmero - invalid - odpoved pogodbe o zaposlitvi - delna invalidska pokojnina - krajši delovni čas
Ker je delna invalidska pokojnina po svoji naravi samostojna dajatev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja in ne protidajatev za opravljeno delo, se ne šteje za sestavni del plače in zato tudi ne v osnovo za odmero odpravnine iz 109. člena ZDR.
Tožena stranka je kot osnovo za odmero odpravnine delavke, ki je delala s krajšim delovnim časom, pravilno upoštevala plačo, ki jo je ta prejela v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo za delo po dejanski delovni obveznosti.
ZDR člen 11, 11/2, 13, 13/2, 15, 16, 204. OZ člen 86. ZDSS-1 člen 41.
avtorska pogodba - ničnost - elementi delovnega razmerja - obstoj delovnega razmerja - rok za sodno varstvo
Domneva o obstoju delovnega razmerja pomeni tudi domnevo, da obstoji pogodba o zaposlitvi in ne pogodba (avtorska ali kakšna druga), ki sta jo stranki sklenili (namenoma ali le zato, da bi prikrili dejansko razmerje).
Dokler (delovno) razmerje še traja, lahko delavec na podlagi tretjega odstavka 15. člena ZDR in po postopku, predpisanem v prvem in drugem odstavku 204. člena ZDR, zahteva od delodajalca priznanje delovnega razmerja in izročitev pisne pogodbe o zaposlitvi. Ko pa (delovno) razmerje že preneha, mora uveljavljati sodno varstvo v roku, določenem v tretjem odstavku 204. člena ZDR.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku - objektivna nepristranskost sojenja - dvom v nepristanskost sojenja - ugoditev predlogu
Ker je tožnica sodnica na sodišču, ki bi bilo sicer stvarno pristojno za odločitev o njenem sporu, bi bil lahko podan dvom o nepristranskosti sodnikov tega sodišča.
Sodišče druge stopnje bi moralo odločiti tudi o izpolnjevanju pogoja iz drugega odstavka 88. člena ZDR (nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja), kar je bistveno za odločitev o zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Ker izpodbijana sodba razlogov o tem odločilnem dejstvu nima, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku - objektivna nepristranskost sodišča
Okoliščina, da je tožnica sodnica sicer stvarno pristojnega delovnega sodišča v Celju, predstavlja tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
ZDR člen 6, 208, 210. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 135 o varstvu in olajšavah za predstavnike delavcev v podjetju člen 1, 2.
sindikalni zaupnik - stimulacija za prisotnost na delu - prepoved diskriminacije
Tožnik v času opravljanja sindikalnega dela z dela ni bil odsoten in je delal to, kar je bilo s toženo stranko dogovorjeno, t. j. delo sindikalnega zaupnika. Obravnavanje tega dela tako, kot da tožnik takrat ne bi delal in da je bil z dela odsoten, kar pa dejansko ni bil, bi lahko pomenilo diskriminacijo tožnika glede njegovega dela kot sindikalnega zaupnika.