KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005035
ZKP člen 427. KZ člen 312, 312/1. ZVCP člen 47, 47/1-13. ZVCP-1 člen 52, 52/4-14.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – zloraba znamenj za pomoč in za nevarnost - ukrepanje policije – obstoj prekrška – parkiranje - dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Če je obsojenka policijo klicala zaradi vozila, parkiranega na njeni dovozni poti, kar bi lahko pomenilo, da je z ravnanjem osebe, ki je vozilo parkirala na dovozno pot, izpolnjen zakonski dejanski stan prekrška po 13. točki 47. člena ZVCP ter da ne gre za golo civilnopravno razmerje, je materialnopravno napačno stališče sodišča, da policija v takih primerih nima pooblastila za ukrepanje.
varstvo lastninske pravice – pasivna legitimacija za lastninsko tožbo – pridobitev lastninske pravice – sposobnost razpolaganja prodajalca - dobra vera pridobitelja – posest nepremičnine - prodaja tuje stvari – načelo kavzalnosti
Ker sta bila drugi toženec in tretja toženka v dobri veri glede razpolagalne sposobnosti prvega toženca, sporno stanovanje pa imata sedaj tudi v posesti in hkrati razpolagata tako z notarsko overjeno pogodbo z zemljiškoknjižnim dovolilom, kot tudi z overjenim potrdilom o plačilu kupnine, je odločitev sodišč prve in druge stopnje o zavrnitvi vrnitvenega zahtevka zoper njiju pravilna.
ZDDV člen 34, 40, 40/7. ZDavP člen 39. Šesta direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih - Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero člen 17, 18.
davek na dodano vrednost - odbitek vstopnega DDV - davčni obračun - nevtralnost DDV - ocena davčne osnove - sodna praksa SEU (prej SES)
Pravica do odbitka vstopnega DDV je vezana na izpolnjevanje formalnih pogojev, določenih v 40. členu ZDDV, in ni naloga davčnega organa, da ugotavlja, ali so bili ti pogoji morda izpolnjeni v kakšnem drugem davčnem obdobju, temveč je naloga davčnega zavezanca, da pri sestavi davčnega obračuna izpolnjevanje pogojev izkaže oziroma to, skladno z zakonskimi pogoji, stori naknadno, v nasprotnem primeru pa mu ta pravica ne pripada.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2. ZPP člen 86, 86/4, 336, 343, 343/4. ZST-1 člen 34, 34/5, 34/6.
sodne takse – nedovoljena pritožba – pritožba, ki jo vloži stranka sama – postulacijska sposobnost – ugovor zoper plačilni nalog – obseg izpodbijanja
Če stranka sama vloži pritožbo in niti v postopku pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbi ne izkaže in tudi ne zatrjuje, da ima opravljen pravniški državni izpit, je njena pritožba nedovoljena.
Z ugovorom zoper plačilni nalog je mogoče izpodbijati le plačilo tiste takse, ki je naložena v plačilo z izpodbijanim nalogom, ne pa tudi taksne obveznosti, o kateri teče spor o glavni stvari.
Tožniki zoper toženca uveljavljajo več zahtevkov, ki imajo različno dejansko (dve najemni pogodbi) in pravno (najemnina, zamudne obresti, pravdni stroški) podlago, zato se vrednost spornega predmeta in s tem tudi pravica do revizije presoja po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.
ZPP člen 7, 7/1, 339, 339/2-8. ZVO člen 17. ZOR člen 154, 189, 207.
dokazovanje – zaslišanje priče – utemeljitev dokaznega predloga - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – povrnitev premoženjske škode – navadna škoda - protipraven izkop gramoza – solidarna odgovornost
Tožena stranka je dokazni predlog za zaslišanje priče podala na glavni obravnavi, ne da bi navedla, o katerem pravno relevantnem dejstvu naj bi priča izpovedala; prav tako ni zatrjevala, da bi predlagana priča o zadevi sploh vedela kaj povedati. Zato je sodišče predlaganega dokaza utemeljeno ni izvedlo.
Iz ustavne odločbe U-I-300/04-25 z dne 2.3.2006 izhaja, da velja pravilo, da zamudne obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih pa neplačanih obresti doseže glavnico, tudi za obligacijska razmerja, nastala pred uveljavitvijo novega zakona.
ZPP člen 12. CZ člen 3, 3-8, 3-13, 4, 4/1, 4/2, 63. ZOR člen 154.
povrnitev premoženjske škode - odgovornost države – protipraven zaseg vozila v kazenskem postopku – podlage odškodninske odgovornosti – vzročna zveza – uvoz avtomobilskih delov v nasprotju s carinskimi predpisi – razpravno načelo
Za zavrnitev tožnikovega zahtevka sta odločilni okoliščini, da je tožnik nekatere vgrajene dele kupil v tujini in da jih ni uvozil v skladu s carinskimi predpisi.
Ker tožnik s predelanim vozilom vse do ureditve njegovega carinskega statusa ne bi smel tekmovati, tudi če ne bi bilo zaseženo, ni vzročne zveze med toženkinim protipravnim ravnanjem v kazenskem postopku in tožnikovo škodo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS0012613
ZPPSL člen 63, 64. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8. ZPP člen 394.
zahteva za varstvo zakonitosti - izvršilni postopek - ugovor zoper sklep o izvršbi - časovne meje pravnomočnosti - opozicijski ugovor - novo dejstvo - učinek potrjene prisilne poravnave - pravnomočen sklep o potrditvi prisilne poravnave - obnova pravdnega postopka
Ni se moč strinjati s stališčem, da bi dolžnik dejstvo pravnomočne potrjene prisilne poravnave, ki je nastopilo po koncu glavne obravnave in po izteku pritožbenega roka, lahko uveljavljal v obnovitvenem postopku. Nova dejstva in dokazi so lahko razlog za obnovo postopka po 10. točki 394. člena ZPP le ob izpolnjevanju predpostavke, da so obstajala že v času odločanja v rednem postopku.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS1012271
ZMZ člen 52, 52/2, 55, 55/4, 74, 74/4. URS člen 22.
mednarodna zaščita – sum zavajanja – neskladje v izjavah prosilca
Ustaljena upravnosodna praksa je, da če so v izjavah (oziroma v ravnanjih) prosilca za azil pomembne nekonsistentnosti in neskladja, mora uradna oseba stranki dati možnost, da ta neskladja oziroma nekonsistentnosti pojasni oziroma razčisti. Omenjeni procesni standard je sestavni del pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave in veže upravni organ tudi v azilnem postopku.
vrnitev v prejšnje stanje – opravičljiv razlog – stranka z interesom
Dejstvo, da je pritožnica vloge drugih udeležencev v postopku prejela po izteku roka za pritožbo (kar niti ni sporno), v obravnavanem primeru ne more pomeniti opravičljivega razloga v smislu določbe 24. člena ZUS-1.
spor o pristojnosti - sporazum o krajevni pristojnosti - postopek izdaje plačilnega naloga
Čeprav je Okrožno sodišče v Celju ob odstopu zadeve Okrožnemu sodišču v Kopru res spregledalo, da se je bila tožnica sklicevala na sporazum o krajevni pristojnosti, je ta mogla spregled uveljaviti s pritožbo zoper sklep o odstopu zadeve, česar pa ni storila. Prav tako tega sporazuma ni poskušala uveljaviti toženka. Zato mora Okrožno sodišče v Kopru sprejeti svojo krajevno pristojnost.
spor o krajevni pristojnosti - pristojnost v postopku nasprotne izvršbe - izvršba na podlagi verodostojne listine
Ker je postopek nasprotne izvršbe funkcionalno vezan na realizacijo sklepa o izvršbi je za odločanje o utemeljenosti predloga za nasprotno izvršbo in o dovolitvi nasprotne izvršbe pristojno sodišče, ki je opravljalo izvršbo na podlagi prvotnega sklepa o izvršbi.
V toženkinem predlogu problematizirano pravno vprašanje je namišljeno in presega okvir dejanske podlage, na katero je oprta izpodbijana pravnomočna odločitev. Glede v toženkinem predlogu zatrjevanega diametralno nasprotnega stališča sodišča druge stopnje o spornem vprašanju pa velja, da gre za drugačno (spremenjeno) stališče v istem postopku (zavzetem v razlogih sedanje in edine aktualne sodbe sodišča druge stopnje I Cp 194/2009 in ki se razlikuje od tistega, prvotno zavzetega v razlogih razveljavitvenega sklepa istega sodišča I Cp 28/2008) – ne gre torej za razhajanja v sodni praksi sodišča druge stopnje v bistveno podobnih (drugih) primerih.
predlog za dopustitev revizije - zastaranje terjatev iz zavarovalnih pogodb - odstop od sodne prakse - zavrnitev predloga
Pogoji za dopustitev revizije niso podani, saj odločitev o vprašanju zastaranja terjatev pri zavarovalni pogodbi ni v nasprotju z oblikovano prakso Vrhovnega sodišča.
sprememba sodbe sodišča prve stopnje – posredno (indično) sklepanje – ugotovitev drugačnega dejanskega stanja pred sodiščem druge stopnje – sprememba dejanske podlage - premoženjska razmerja med zakonci – skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja – določitev deležev na skupnem premoženju - darilo, dano enemu od zakoncev – posebno premoženje
V primerih indičnega oziroma posrednega dejanskega sklepanja pritožbeno sodišče velja za bolj kvalificirano od prvostopenjskega sodišča, zato ima možnost na ta način ugotovljeno dejansko podlago tudi spremeniti, če meni, da je sodišče prve stopnje pri tem zmotno logično in izkustveno sklepalo.
Pri ugotavljanju skupnega premoženja zakoncev je treba pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev načeloma šteti kot prispevek, dan obema zakoncema po enakih deležih. To velja, vse dokler zainteresirani ne dokaže, da je bilo darilo v času daritve (in ne morda kasneje) namenjeno le obdarjencu in nikomur drugemu.
Uredba o enotni metodologiji za izdelavo programov za javna naročila investicijskega značaja za objekte in naprave javnih služb varstva okolja člen 8, 8/3, 9, 9/5, 10, 10/4.
sofinanciranje izgradnje objektov javne gospodarske infrastrukture – javni razpis – vsebinsko nepopolna investicijska dokumentacija
Uredba podrobno opredeljuje vsebino dokumenta identifikacije investicijskega projekta, predinvesticijske zasnove in investicijskega programa. Navedene določbe so obvezne narave in glede na njihovo podrobnost in natančnost tudi po presoji revizijskega sodišča ne dopuščajo kakšnega drugačnega podajanja zahtevanih podatkov – npr. da bi bili navedeni na kakšnih drugih mestih dokumentacije ali v kakšnem drugem investicijskem dokumentu.
izločitev sodnika - nepristranskost - sestava sodišča - nadomestni sodnik porotnik - tajnost glasovanja - pregled zapisnika o posvetovanju in glasovanju - navzočnost na glavni obravnavi - sklep o sojenju v nenavzočnosti - nedovoljeni dokazi - načelo akuzatornosti - sprememba obtožbe - identiteta obtožbe in sodbe - nerazumljiv izrek - pravice obrambe - izločitev postopka - dokazi, pridobljeni na podlagi nedovoljenih dokazov - dokazni predlog - pravica do razbremenilnega dokaza - čas za pripravo obrambe - zagovornik - načelo ekonomičnosti - zloraba procesnih pravic - branje prejšnje izpovedbe - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev kazenskega zakona - goljufija - nadaljevano kaznivo dejanje - premoženjskopravni zahtevek - zastaranje - odločba o stroških kazenskega postopka
Zgolj vest o kaznivem dejanju ne pomeni pridobitve dokazov o tem dejanju oziroma z ničimer ne izkazuje vzročne zveze med pridobitvijo izvornega, domnevno nedovoljenega, in na njegovi podlagi pridobljenega dokaza (t.i. sadež zastrupljenega drevesa).
Vsi elementi kaznivega dejanja zastarajo takrat, ko zastara pregon kaznivega dejanja kot celote, ne glede na to, ali katero od izvršitvenih ravnanj sicer pomeni samostojno kaznivo dejanje.
predlog za dopustitev revizije – višina odškodnine - nepremoženjska škoda – osebnostne pravice – procesna skrbnost stranke – nediferencirana vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Toženec v predlogu ni opredelil vrednosti izpodbijanega dela drugostopenjske sodbe in tudi ni navedel, v kolikšnem razmerju uveljavlja tožnikov prispevek, pa tudi ne, kolikšen znesek presega po njegovem mnenju pravično denarno odškodnino.
dovoljenost revizije – vrednostni kriterij – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme
Ker spor o obnovi postopka denacionalizacije ni spor, izražen v denarni vrednosti, v takem primeru ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Če revident ne opredeli pomembnega pravnega vprašanja in pravil, ki naj bi bila kršena, niti ne navede opravilnih številk zadev, ki naj bi izkazovale zatrjevani odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, zelo hude posledice niso izkazane s sklicevanjem na posledice, ki naj bi jih izpodbijana odločitev pomenila za denacionalizacijski zahtevek revidenta.