KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005035
ZKP člen 427. KZ člen 312, 312/1. ZVCP člen 47, 47/1-13. ZVCP-1 člen 52, 52/4-14.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – zloraba znamenj za pomoč in za nevarnost - ukrepanje policije – obstoj prekrška – parkiranje - dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Če je obsojenka policijo klicala zaradi vozila, parkiranega na njeni dovozni poti, kar bi lahko pomenilo, da je z ravnanjem osebe, ki je vozilo parkirala na dovozno pot, izpolnjen zakonski dejanski stan prekrška po 13. točki 47. člena ZVCP ter da ne gre za golo civilnopravno razmerje, je materialnopravno napačno stališče sodišča, da policija v takih primerih nima pooblastila za ukrepanje.
Iz ustavne odločbe U-I-300/04-25 z dne 2.3.2006 izhaja, da velja pravilo, da zamudne obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih pa neplačanih obresti doseže glavnico, tudi za obligacijska razmerja, nastala pred uveljavitvijo novega zakona.
ODŠKODNINSKO PRAVO - LOKALNA SAMOUPRAVA - USTAVNO PRAVO
VS0012554
URS člen 26, 138, 140. UZIU člen 5. ZPDF člen 3, 3/3.
pravica do povračila škode – odgovornost države – odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ – razmerje med državo in občino kot lokalno skupnostjo – uresničevanje lokalne samouprave – delovno področje samoupravnih lokalnih skupnosti – pristojnost za izvajanje upravnih nalog – pasivna legitimacija
Kadar država pooblasti za izvajanje svojih nalog organe lokalnih skupnosti, s tem nanje prenese le izvajalsko delo, ne pa tudi svoje odškodninske odgovornosti za pravilno opravljeno delo.
ZDDV člen 34, 40, 40/7. ZDavP člen 39. Šesta direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih - Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero člen 17, 18.
davek na dodano vrednost - odbitek vstopnega DDV - davčni obračun - nevtralnost DDV - ocena davčne osnove - sodna praksa SEU (prej SES)
Pravica do odbitka vstopnega DDV je vezana na izpolnjevanje formalnih pogojev, določenih v 40. členu ZDDV, in ni naloga davčnega organa, da ugotavlja, ali so bili ti pogoji morda izpolnjeni v kakšnem drugem davčnem obdobju, temveč je naloga davčnega zavezanca, da pri sestavi davčnega obračuna izpolnjevanje pogojev izkaže oziroma to, skladno z zakonskimi pogoji, stori naknadno, v nasprotnem primeru pa mu ta pravica ne pripada.
ZPP člen 39, 39/1, 41, 41/2, 360, 374, 374/2, 377. ZOR člen 154, 154/1, 192. KZ člen 111, 111/1-6, 112, 112/3, 137.
dovoljenost revizije - odškodninski spor - vrednost spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije - obrazložitev sodne odločbe - standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje - povrnitev nepremoženjske škode - silobran - krivdna odgovornost - deljena odgovornost - kaznivo dejanje ogrožanja z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru - trditveno in dokazno breme - zastaralni rok
Standard obrazložitve sodbe druge stopnje je drugačen od tistega, ki velja za odločbe prve stopnje. Zato zadošča, da iz obrazložitve sodbe druge stopnje izhaja, da se je sodišče druge stopnje seznanilo z argumenti pritožnika in se opredeli do bistvenih, pri čemer pa se lahko sklicuje tudi na razloge, ki jih je navedlo že sodišče prve stopnje.
Zastaralni rok za zastaranje kazenskega pregona za kaznivo dejanje ogrožanja z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru ni krajši od odškodninskega in bi se iztekel tudi ob predpostavki, da je bila škoda storjena s kaznivim dejanjem. Sicer pa med procesna dejanja za pregon storilca zaradi storjenega dejanja ne sodi že sama ovadba.
ZPP člen 367, 367/2, 367/3, 377, 384, 384/2, 384/4.
dovoljenost revizije zoper sklep – obnova postopka – vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe v pravdi - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Tožnik je vložil revizijo zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil potrjen sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi njegovega predloga za obnovo postopka, v katerem je bil pravnomočno zavrnjen njegov zahtevek za nerazdelno plačilo odškodnine, ki pa ne presega mejnega zneska za dovoljenost revizije, kar pomeni, da revizija zoper pravnomočno sodbo, s katero je bilo odločeno o samem tožbenem zahtevku, ne bi bila dovoljena; zato tudi ni dovoljena zoper sklep sodišča druge stopnje, izdan v obnovitvenem postopku v isti pravdni zadevi.
ZPP člen 12. CZ člen 3, 3-8, 3-13, 4, 4/1, 4/2, 63. ZOR člen 154.
povrnitev premoženjske škode - odgovornost države – protipraven zaseg vozila v kazenskem postopku – podlage odškodninske odgovornosti – vzročna zveza – uvoz avtomobilskih delov v nasprotju s carinskimi predpisi – razpravno načelo
Za zavrnitev tožnikovega zahtevka sta odločilni okoliščini, da je tožnik nekatere vgrajene dele kupil v tujini in da jih ni uvozil v skladu s carinskimi predpisi.
Ker tožnik s predelanim vozilom vse do ureditve njegovega carinskega statusa ne bi smel tekmovati, tudi če ne bi bilo zaseženo, ni vzročne zveze med toženkinim protipravnim ravnanjem v kazenskem postopku in tožnikovo škodo.
ZPP člen 7, 7/1, 339, 339/2-8. ZVO člen 17. ZOR člen 154, 189, 207.
dokazovanje – zaslišanje priče – utemeljitev dokaznega predloga - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – povrnitev premoženjske škode – navadna škoda - protipraven izkop gramoza – solidarna odgovornost
Tožena stranka je dokazni predlog za zaslišanje priče podala na glavni obravnavi, ne da bi navedla, o katerem pravno relevantnem dejstvu naj bi priča izpovedala; prav tako ni zatrjevala, da bi predlagana priča o zadevi sploh vedela kaj povedati. Zato je sodišče predlaganega dokaza utemeljeno ni izvedlo.
zahteva za varstvo zakonitosti – izvršilni postopek – prodaja nepremičnine na javni dražbi - sklep o domiku nepremičnine – sklep o izročitvi nepremičnine – pravočasna položitev kupnine
Pri pogojih za izdajo sklepa o izročitvi na javni dražbi kupljene nepremičnine je treba presojati izpolnjevanje pogojev iz 192. člena ZIZ o pravnomočnosti sklepa o domiku ter o položitvi kupnine v povezavi z ostalimi določbami iz 13. poglavja ZIZ o prodaji nepremičnine. To pa pomeni, da mora biti položitev kupnine pravočasna. Zato zahteva utemeljeno uveljavlja procesno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj v sklepih obeh sodišč manjkajo razlogi o odločilnih dejstvi, pomembnih za presojo o pravočasni položitvi kupnine.
ZPP člen 252, 252/1, 253, 253/1, 254/, 254/2, 254/3, 285. ZOR člen 277. OZ člen 376, 1060.
dokazovanje - izvedenec - predlog za dopolnitev izvedenskega mnenja - novi dokazi - eventualna maksima - prekluzija - tek zamudnih obresti - prepoved ne ultra alterum tantum
Predlog stranke, naj sodišče izvedenca pozove k dopolnitvi izvedenskega mnenja, ne predstavlja vedno novega dokaznega predloga, ampak le takrat, ko je tema dokazovanja nova. V tem primeru velja omejitev iz 286. člena ZPP.
ZPP člen 367, 367c, 367c/3, 377, 384, 384/1, 384/4.
dovoljenost revizije zoper sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje – zavrženje predloga za dopustitev revizije – predložitev pooblastila – posledice nepredložitve pooblastila za odgovor na tožbo – pomemebno pravno vprašanje – dopuščena revizija
Ker sklep, s katerim je bila zavrnjena pritožba zoper sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje, ni sklep, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan, predlog za dopustitev revizije zoper tak sklep ni dovoljen.
ZVKSES člen 3, 3/2, 3/4, 94, 94/4. ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3.
ukrep stanovanjskega inšpektorja – prepoved prodaje nepremičnine - dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – status vmesnega kupca
Ker je določba drugega odstavka 3. člena v povezavi s četrtim odstavkom 3. člena ZVKSES tako jasna, da ne potrebuje dodatne razlage, odločitev Vrhovnega sodišča, ki bi tej jasni zakonski formulaciji sledila, ne bi doprinesla k pravni varnosti, enotni uporabi prava ali k razvoju prava, zato vprašanje statusa vmesnega kupca ni pomembno pravno vprašanje po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza – teorija o adekvatni vzročnosti – vzročna zveza med poškodbo in obsegom škode – osebno stanje oškodovanca
Sodišče pri ocenjevanju vzročne zveze med poškodbo in konkretnim obsegom nastale škode ne sme razmejevati vzrokov, kot je to značilno za presojo deljene odgovornosti (kadar konkurirata nedopustno ravnanje oškodovalca in prispevek oškodovanca), temveč mora rešiti vprašanje, ali je verjetno, da bi tožnica sedanje težave trpela tudi, če poškodbe sploh ne bi bilo. Pri tem pa ni pomembno, da povprečni oškodovanec (ki ne trpi za revmo in osteoporozo) ne bi utrpel takšnega obsega škode ob enaki poškodbi in da je konkreten obseg tožničine škode večji zaradi degenerativnih sprememb, ki so jo pestile že pred poškodbo. Oškodovalec (oziroma odgovorna oseba) mora sprejeti oškodovanca takšnega, kot je.
predlog za dopustitev revizije - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - pravica do zdravega življenjskega okolja - odstop od sodne prakse - zavrnitev predloga
Prisojena odškodnina ne odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, ki se je že oblikovala zaradi kršitve pravice do zdravega življenjskega okolja, tega pa tudi ne kažeta za primerjavo ponujeni zadevi.
ZMZPP člen 105, 105/1, 105/1-2, 106, 106/1, 106/1-4. ZOR člen 99, 99/2, 142, 142/1. OZ člen 82, 120, 120/1. ZPP člen 462. ZArbit člen 50. Konvencija o priznavanju in o izvrševanju tujih arbitražnih odločb (Newyorška konvencija) člen 4, 4/1-b, 5, 5/4-a, 5/4-b, 7.
priznanje in izvršitev tuje arbitražne odločbe - trditveno breme - dokazno breme - razlaga pogodbe - splošni pogoji poslovanja - skupen namen pogodbenih strank - obstoj arbitražnega sporazuma - presoja po domačem pravu - presoja po odkazanem pravu - presoja po konvencijskem pravu - formalne predpostavke predloga za priznanje tuje arbitražne odločbe - ovire za priznanje tuje arbitražne odločbe
Obstoj arbitražnega sporazuma je ena izmed predpostavk, katere pomanjkanje ima lahko za posledico zavrnitev predloga za priznanje. Ta ovira v prvem odstavku V. člena NYK sicer ni posebej zapisana. Jo pa lahko s sklepanjem od manjšega na večje izpeljemo iz II. člena, (b) točke IV. odstavka in (a) točke prvega odstavka V. člena NYK, ki se sicer na II. člen tudi izrecno sklicuje.
Po NYK se v postopku priznanja arbitražne odločbe na pomanjkljivost obstoja arbitražnega sporazuma ne pazi po uradni dolžnosti, čeprav mora predlagatelj zahtevi za priznanje (med drugim) predložiti izvirnik arbitražnega sporazuma iz II. člena NYK ((b) točka prvega odstavka IV; člena NYK).
Predpostavko obstoja pismenega arbitražnega sporazuma NYK in domače pravo substančno urejata. Obstoj arbitražnega sporazuma je v postopku priznanja arbitražne odločbe tako treba presojati v dveh stopnjah: po pravu, na katerega napotuje (a) točka prvega odstavka V. člena NYK in po določbah domačega prava (ali II. členu NYK).
Predlagatelj je izrecno zanikal obstoj arbitražnega sporazuma v postopku pred sodiščem v Republiki Hrvaški. To predlagateljevo izjavo, na katero se je nasprotni udeleženec skliceval, je sodišče prve stopnje moralo upoštevati v okviru interpretacijskega pravila iz drugega odstavka 99. člena ZOR (vsebinsko enak je drugi odstavek 82. člena OZ), po katerem je treba pri razlagi spornih pogodbenih določb iskati skupennamen pogodbenikov.
dovoljenost revizije – vrednostni kriterij – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme
Ker spor o obnovi postopka denacionalizacije ni spor, izražen v denarni vrednosti, v takem primeru ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Če revident ne opredeli pomembnega pravnega vprašanja in pravil, ki naj bi bila kršena, niti ne navede opravilnih številk zadev, ki naj bi izkazovale zatrjevani odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, zelo hude posledice niso izkazane s sklicevanjem na posledice, ki naj bi jih izpodbijana odločitev pomenila za denacionalizacijski zahtevek revidenta.
vrnitev v prejšnje stanje – opravičljiv razlog – stranka z interesom
Dejstvo, da je pritožnica vloge drugih udeležencev v postopku prejela po izteku roka za pritožbo (kar niti ni sporno), v obravnavanem primeru ne more pomeniti opravičljivega razloga v smislu določbe 24. člena ZUS-1.
predlog za dopustitev revizije - nepopoln predlog - opredelitev kršitev postopka in pomena pravnega vprašanja za prakso - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker tožniki v predlogu niso natančno in konkretno opredelili spornega pomembnega pravnega vprašanja, niti niso izkazali obstoja sodne prakse od katere naj bi odločitev odstopala, oz. neenotnosti sodne prakse, predlog ni popoln.
ZUS-1 člen 36, 36/1-3, 75. ZPP člen 80. ZDru-1 člen 4, 5, 5/2, 9, 9/1, 19, 19/5, 20, 20/1, 22.
denacionalizacija – društva – zastopanje pravne osebe – zakoniti zastopnik društva – spor o zakonitem zastopniku
Društvo kot pravna oseba mora ves čas imeti svojega zakonitega zastopnika, in sicer tudi v primeru, če v zvezi z njegovim imenovanjem teče spor. Kot zakonitega zastopnika pa je treba šteti osebo, ki je kot zastopnik društva vpisana v register društev.