nova dejstva in novi dokazi - izvajanje dokazov - obnova kazenskega postopka - zavrnitev zahteve za obnovo - poizvedbe
Zavrnitev predloga za obnovo postopka, sprejeta zunaj glavne obravnave na nejavni seji, je skladna z zakonom, če sodišče novih dokazov ne presoja z vidika njihove verodostojnosti, temveč zgolj na podlagi njihove primernosti oziroma verjetnosti, da utegnejo (sami zase in v povezavi s prejšnjimi dokazi) povzročiti oprostitev obsojenca ali njegovo obsodbo po milejšem kazenskem zakonu.
obnova kazenskega postopka - zahteva za varstvo zakonitosti
Obnova pravnomočno končanega kazenskega postopka je dovoljena le iz razlogov, ki so predpisani v prvem odstavku 410. člena ZKP. V nasprotju z obnovo pa se zakonitost pravnomočne odločbe preizkusi z zahtevo za varstvo zakonitosti.
Določba 206. člena ZOR dokazno breme oškodovanca po splošnih pravilih odškodninskega prava delno omili. Namreč kadar je isto škodo (škodni dogodek) povzročilo več oseb, te v razmerju do oškodovanca solidarno odgovarjajo za celoten obseg škode, če obstaja eden od položajev, določenih v tem členu ZOR. Če je potencialnih povzročiteljev iste škode več, oškodovancu tako ni treba dokazovati vzročne zveze med ravnanjem vsakega posameznega (potencialnega) povzročitelja in nastalo škodo, ampak (zgolj) obstoj položaja, ki je podlaga za uporabo pravil o solidarni odgovornosti.
ZIZ člen 15, 40c, 40c/2, 100, 100/1, 136. ZPP člen 17, 24, 24/1, 25, 25/2.
izvršba na denarno terjatev – krajevna pristojnost – spor o pristojnosti – sprememba prebivališča dolžnika med postopkom – ustalitev pristojnosti
Med postopkom nastale morebitne spremembe okoliščin, na katere se opira pristojnost sodišča, so glede na določbo tretjega odstavka 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ praviloma neupoštevne.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - odvetnik s sedeža pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Čeprav je tožnica odvetnica s sedežem svoje pisarne v A., ki spada pod območje pristojnega sodišča, in zato pogosto nastopa pred tem sodiščem, ta okoliščina po razumnih merilih ne vpliva na percepcijo javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti Okrajnega sodišča na Jesenicah kot nosilca sodne funkcije.
Čeprav je prvostopenjsko sodišče izpolnjenost pogojev za priposestvovanje presojalo po določbah SPZ, je pravilna ugotovitev pritožbenega sodišča, da to ni vplivalo na pravilnost in zakonitost končne odločitve, saj so vsa pravno odločilna dejstva ugotovljena in tudi ob uporabi pravilne materialnopravne podlage (ZTLR) terjajo enak pravni zaključek.
premoženjska razmerja med izvenzakonskima partnerjema - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev – delitev skupnega premoženja - deleži na skupnem premoženju – posebno premoženje
Določbi 51. in 59. člena ZZZDR je treba razumeti tako, da je skupno premoženje zakoncev praviloma nedeljiv materialnopravni pojem in da ločeno obravnavanje posameznih premoženjskih enot skupnega premoženja ni mogoče. Vložki posebnega premoženja v skupno premoženje pri tem vplivajo na velikost deležev vlagateljev na skupnem premoženju.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004968
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1. KZ člen 134, 134/3, 325, 325/1.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - izrek v nasprotju z razlogi sodbe – kršitev kazenskega zakona – pravna opredelitev – huda telesna poškodba - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti – milejši zakon
Kaznivi dejanji hude telesne poškodbe iz malomarnosti in povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti se razlikujeta že po objektu varstva, storilčeve usmerjenosti zavesti in volje in pravnega pomena prepovedane posledice.
začasna odredba – težko popravljiva škoda – trditveno in dokazno breme
Tožeča stranka ni izkazala nobenih konkretnih okoliščin in dejstev, da bi ji izvršitev izpodbijanega akta prizadela težko popravljivo škodo in v zvezi s tem tudi ni ponudila nobenega ustreznega dokaza, da ji taka škoda nastaja in da bi bila zanjo težko popravljiva. V upravno sodni praksi Vrhovnega sodišča se je ustalilo stališče, da mora stranka, ki zahteva izdajo začasne odredbe, že v sami zahtevi konkretno navesti vse okoliščine in vsa dejstva, s katerimi utemeljuje nastanek in višino škode, kar pa tožeča stranka dejansko ni storila, saj škode ni konkretno opredelila, niti po vsebini niti po višini.
Odločilna dejanska ugotovitev, da je tožnik posodil denar A. d.o.o., pomeni, da je dolžnik iz posojilne pogodbe ta družba. Zato tožnik ni dokazal osnovnega pogoja iz prvega odstavka 280. člena ZOR, da ima terjatev zoper osebo, katere dejanje izpodbija s paulijansko tožbo.
zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka zastaralnega roka - pretrganje zastaranja - pripoznava dolga
Da bi dolžnikovo dejanje ali izjava lahko imela veljavo pripoznave dolga z učinkom pretrganja zastaranja, mora na jasen način izražati dolžnikovo voljo, da pripoznava dejstva, iz katerih izhaja določeno pravno razmerje, na podlagi katerega uveljavlja upnik terjatev zoper dolžnika. Pisno soglasje tožene stranke k postavitvi izvedenca nevrološke stroke, ki je bilo dano pred začetkom sodnega postopka z namenom mirne rešitve spora, navedenim kriterijem nedvomno ne more zadostiti.
ugotovitev obsega zapuščine - pridobitev lastninske pravice - dogovor o skupni gradnji – prepustitev nepremičnine v izključno last - vsebina tožbenega zahtevka – trditvena podlaga tožbenega zahtevka – odločanje v mejah tožbenega zahtevka – sprememba dejanske in pravne podlage
Dogovor o skupni gradnji kot pravni posel, s katerim se pridobi (so)lastninska pravica na nepremičnini je glede na tožbeni zahtevek, ki meri na tožnikovo izključno lastninsko pravico, že pojmovno izključen.
Trditev, da sta se tožnik in pokojna mati dogovorila o skupni gradnji, to pa naj bi zahtevalo opredelitev tožnikovega deleža na nepremičnini, pomeni spremenjeno dejansko in pravno podlago tožbe na revizijski stopnji. To pa je glede na določbo 372. člena ZPP nedopustno.
ZST člen 4, 4/2, 27, 27/1. ZUS-1 člen 22, 22/1. ZPP člen 165, 165/3, 365, 365/3.
odmera sodne takse – razdružitev postopka
Niti v ZST, niti v taksni tarifi ni določeno, da nastane taksna obveznost za tožbo s procesnim dejanjem sodišča o razdružitvi postopka. Zato je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, s tem, ko je tožniku na podlagi 1. točke drugega odstavka 4. člena ZST odmerilo takso za tožbo, ki jo je samo razdružilo.
URS člen 26. ZOR člen 154, 154/1, 172, 172/1. ZDRS člen 40. ZTuj člen 13, 16, 81.
povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode – odgovornost države – krivdna odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti protipravnost – vzročna zveza – izgubljeni zaslužek – izbris iz registra prebivalstva – prenehanje državljanstva – izguba zaposlitve – status tujca - dovoljenje za delo
Dejanske ugotovitve ne omogočajo zaključka, da je tožnikova izguba zaslužka posledica protipravnega ravnanja organov tožene stranke, ki so tožnika izbrisali iz registra prebivalstva in ga vpisali v evidenco tujcev.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – protispisnost – pravice obrambe – dokazni predlog – branje izvedenskega mnenja – kršitev kazenskega zakona – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem, ko je sodišče po oceni, da je izvedensko mnenje popolno in podano po pravilih stroke tega v soglasju s strankami prebralo, ni kršilo Zakona o kazenskem postopku.
ZOZP člen 15. ZOR člen 154, 154/2, 177, 177/3, 177/4.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - objektivna odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti – pojem nevarne dejavnosti - uporaba vozila – pravni standard – odgovornost imetnika motornega vozila – odgovornost za sopotnikovo škodo – dejanje drugega sopotnika – solidarna odgovornost
Zapiranje vrat je zadnje dejanje vsakega prevoza in neločljivo povezano z izstopom iz vozila. Istočasno izstopanje in zapiranje vrat več potnikov na sprednjem in zadnjem sedežu je gotovo tipična, pogosta situacija pri uporabi avtomobila.
Sodišči sta objektivno odgovornost voznika oprli na dejansko ugotovitev, da je do zapiranja vrat prišlo, ko je voznik (mož) že počasi speljeval avto proti garaži. Zaradi tega sta tožnica in hčerka pri zapiranju vrat hiteli in prišlo je do nesreče.
Odgovornost imetnika vozila je zaradi ravnanja tretjega izključena le, kadar je to ravnanje izključni vzrok za nastalo škodo. Ker je ugotovljeno, da je poškodba v vzročni zvezi z motornim vozilom, bi lahko hčerka s svojim ravnanjem kvečjemu prispevala k nastanku škode, kar pa ni razlog za delno oprostitev odgovornosti, saj zakon v takem primeru predvideva solidarno odgovornost imetnika nevarne stvari in tretjega.
Revidentki zelo hudih posledic zase nista izkazali s pavšalnimi navedbami, „da zelo hude posledice zanju izhajajo iz uvedbe razlastitve kot neutemeljenega posega in odločitve o gradnji nove ceste, ki naj bi peljala le par metrov stran od njune hiše in onesposobila infrastrukturo“. V obravnavanem primeru gre šele za uvedbo postopka razlastitve, ta pa sama po sebi nima takšnih posledic, kot jih zatrjujeta revidentki.