Vsaka napaka v odločitvi disciplinskega organa ali v postopku sprejetja te odločitve še ne pomeni njegovega protipravnega ravnanja oziroma protipravnega ravnanja delavčevega delodajalca.
prisilna izterjava davčnega dolga – odgovornost družbenikov – izbris iz sodnega registra
Odločba Ustavnega sodišča U-I-135/00-77 z dne 9.10.2002 ne opredeljuje kriterijev, ki bi omogočili, da se določeni družbeniki avtomatično štejejo za aktivne družbenike. Sodišče mora v vsakem primeru presoditi, ali je imel posamični družbenik vpliv na poslovanje družbe.
zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka zastaralnega roka - pretrganje zastaranja - pripoznava dolga
Da bi dolžnikovo dejanje ali izjava lahko imela veljavo pripoznave dolga z učinkom pretrganja zastaranja, mora na jasen način izražati dolžnikovo voljo, da pripoznava dejstva, iz katerih izhaja določeno pravno razmerje, na podlagi katerega uveljavlja upnik terjatev zoper dolžnika. Pisno soglasje tožene stranke k postavitvi izvedenca nevrološke stroke, ki je bilo dano pred začetkom sodnega postopka z namenom mirne rešitve spora, navedenim kriterijem nedvomno ne more zadostiti.
Odmera odškodnine ne more odraziti zgolj oškodovančevega individualnega vrednotenja konkretnih posledic. Pomembno je, da ima omenjeno načelo korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine.
začasna odredba – težko popravljiva škoda – trditveno in dokazno breme
Tožeča stranka ni izkazala nobenih konkretnih okoliščin in dejstev, da bi ji izvršitev izpodbijanega akta prizadela težko popravljivo škodo in v zvezi s tem tudi ni ponudila nobenega ustreznega dokaza, da ji taka škoda nastaja in da bi bila zanjo težko popravljiva. V upravno sodni praksi Vrhovnega sodišča se je ustalilo stališče, da mora stranka, ki zahteva izdajo začasne odredbe, že v sami zahtevi konkretno navesti vse okoliščine in vsa dejstva, s katerimi utemeljuje nastanek in višino škode, kar pa tožeča stranka dejansko ni storila, saj škode ni konkretno opredelila, niti po vsebini niti po višini.
delitev skupnega premoženja - ugotovitev deleža na skupnem premoženju
Zahtevek tožnika temelji na 57. členu ZZZDR, zato je na njem dokazno breme, ali je bilo premoženje, na katerem zahteva ugotovitev solastninskih deležev, pridobljeno v času zakonske zveze. Dokazno breme nasprotne trditve, da sporna parcela tvori posebno premoženje enega od zakoncev, pa je na strani tožene stranke.
ZZZDR člen 51/2, 54. OZ člen 190 – 198. ZPP člen 7, 8, 339, 339/2-8.
premoženjska razmerja med zakoncema po razvezi zakonske zveze - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - neupravičena pridobitev - razpolaganje zakonca s skupnim premoženjem - poslovni delež v družbi - prodaja poslovnega deleža
Glede na ugotovitev sodišča sta bili družbi ustanovljeni s sredstvi „v mešani naravi“, toženec pa večjega dela na skupnem premoženju ni uveljavljal. Delež v družbi je ob prenehanju zakonske zveze še obstajal in bi zato spadal v skupno premoženje pravdnih strank, če ga toženec 9. 11. 1999 ne bi prodal. Ker ga je prodal, je tožnica upravičena do polovice zneska kupnine.
URS člen 26. ZOR člen 154, 154/1, 172, 172/1. ZDRS člen 40. ZTuj člen 13, 16, 81.
povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode – odgovornost države – krivdna odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti protipravnost – vzročna zveza – izgubljeni zaslužek – izbris iz registra prebivalstva – prenehanje državljanstva – izguba zaposlitve – status tujca - dovoljenje za delo
Dejanske ugotovitve ne omogočajo zaključka, da je tožnikova izguba zaslužka posledica protipravnega ravnanja organov tožene stranke, ki so tožnika izbrisali iz registra prebivalstva in ga vpisali v evidenco tujcev.
obnova kazenskega postopka - zahteva za varstvo zakonitosti
Obnova pravnomočno končanega kazenskega postopka je dovoljena le iz razlogov, ki so predpisani v prvem odstavku 410. člena ZKP. V nasprotju z obnovo pa se zakonitost pravnomočne odločbe preizkusi z zahtevo za varstvo zakonitosti.
ZST člen 4, 7, 7/5, 29, 30, 32, 32a, 34. ZUS-1 člen 76, 82.
sodne takse – zavrženje vloge - vrnitev preveč plačane takse – odmera polne ali polovične sodne takse
Stranka lahko zahteva pri sodišču, ki je odločalo na prvi stopnji na podlagi 32. člena v zvezi z 32.a členom in 34. členom ZST vrnitev polovice plačane takse za vlogo, ki je bila zavržena, v 60 dneh od dneva, ko je bila taksa plačana.
OZ člen 376. ZPP člen 337, 337/1, 380, 380/1, 391, 391/2.
zamudne obresti – prenehanje teke zamudnih obresti – pravilo ne ultra alterum tantum – materialnopravni ugovor – prepoved navajanja novih dejstev v pritožbi - zahteva za varstvo zakonitosti
Glede na to, da je sodišče druge stopnje ob odločanju o ugovoru prenehanja teka obresti imelo na razpolago potrebno dejansko in pravno podlago, da pri odločitvi upošteva vsa pravila, ki urejajo višino obresti, vključno s pravilom ne ultra alterum tantum, je stališče sodišča o neupoštevnosti ugovora, ker je bil uveljavljen šele v pritožbi, zmotno.
ZKP člen 372, 372-1. ZKP-G člen 20, 20/2. Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 2, 3, 3-7, 3-14, 9, 9/1.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja – kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - organiziranje oborožene tolpe za izvrševanje kaznivih dejanj iz 2. člena ZKLD - poziv na nasilno rušenje državne ureditve - pomoč storilcu po storitvi kaznivega dejanja - zahteva za varstvo zakonitosti – upravičenec za vložitev - zakoniti zastopnik verske skupnosti
Védenje o tem, kje se nahajajo člani hudodelske združbe in opustitev prijave ni pomenila takega aktivnega ravnanja, ki bi ga bilo mogoče opredeliti po določbi 14. točke 3. člena Zakona o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo.
nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - pozidano zemljišče
Pri izračunu nadomestila za degaradacijo in uzurpacijo prostora je pomembno tudi, ali je zemljišče, na katerem je zgrajen objekt, v planskih aktih glede na namensko rabo opredeljeno kot zazidljivo, torej, ali je na njem dovoljena gradnja, ali pa je opredeljeno kot nezazidljivo zemljišče.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – protispisnost – pravice obrambe – dokazni predlog – branje izvedenskega mnenja – kršitev kazenskega zakona – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem, ko je sodišče po oceni, da je izvedensko mnenje popolno in podano po pravilih stroke tega v soglasju s strankami prebralo, ni kršilo Zakona o kazenskem postopku.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi – delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje – pravice obrambe – dokazni predlog – zasliševanje prič – privilegirana priča
Sodišče druge stopnje, ki ob presoji pritožb ni podvomilo v resničnost odločilnih dejstev, ni ugotovilo nobene procesne kršitve in je tudi štelo, da je materialno pravo uporabljeno pravilno, je pritožbo obsojenca pravilno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v obsodilnem delu, ker pa je štelo, da je sodišče prve stopnje nepopolno obrazložilo sodbo glede oprostilnega dela, ta del sodbe razveljavilo.
ZST člen 4, 4/2, 27, 27/1. ZUS-1 člen 22, 22/1. ZPP člen 165, 165/3, 365, 365/3.
odmera sodne takse – razdružitev postopka
Niti v ZST, niti v taksni tarifi ni določeno, da nastane taksna obveznost za tožbo s procesnim dejanjem sodišča o razdružitvi postopka. Zato je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, s tem, ko je tožniku na podlagi 1. točke drugega odstavka 4. člena ZST odmerilo takso za tožbo, ki jo je samo razdružilo.