CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS0012282
ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377, 339, 339/2-8. ZOR člen 341, 341-4.
povrnitev nepremoženjske škode - odškodninska terjatev za škodo, storjeno z okvaro zdravja - prenehanje terjatve - pobot - primeri, ko je pobot izključen - višina odškodnine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - pravno priznana škoda - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije
Nižji sodišči sta z odločitvijo, da je tožnikova ugotovljena terjatev prenehala zaradi pobota, zmotno uporabili 4. točko 341. člena ZOR. Po tej določbi odškodninska terjatev za škodo, storjeno z okvaro zdravja, ne more prenehati s pobotom.
Nižji sodišči sta pravilno ocenili, da za odločitev o višini pravične odškodnine za strah in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ni treba pridobiti še mnenja psihiatra.
ZGO-1 člen 157. ZUP člen 274, 274/2. ZUS-1 člen 75, 83, 85, 86, 107, 107/2.
razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici – zahteva denacionalizacijskega upravičenca
Odločba o odmeri nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora pomeni sankcijo za nedovoljeno gradnjo in ne more v ničemer vplivati ne na postopek denacionalizacije, kot tudi ne more biti dokaz o lastništvu zemljišča.
zavarovalna pogodba - nezgodno zavarovanje – zastaranje terjatve – začetek teka zastaralnega roka
Glede na izostalo trditveno podlago o morebitnem zdravljenju po zaključku bolniškega staleža 20. 7. 1990 se revizijsko sodišče strinja s presojo pritožbenega sodišča, da je tožničina terjatev nastala 20. 7. 1990. Zato je zastaranje začelo teči že 1. 1. 1994. Ko je 9. 4. 1997 tožnica vložila tožbo, je triletni zastaralni rok iz prvega odstavka 380. člena ZOR že potekel.
Taksna obveznost za sodbo je nastala z vročitvijo sodbe tožniku in ker tožnik takse ni plačal in šele v pritožbi smiselno predlagal taksno oprostitev, le-ta za plačilo takse za sodbo ne more učinkovati, saj sklep o oprostitvi plačila učinkuje od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev in velja za vloge in dejanja, za katera je nastala taksna obveznost tega dne ali pozneje.
Tudi ugovor zastaranja ni utemeljen, saj še niso potekla štiri leta od nastanka obveznosti za plačilo takse (absolutno zastaranje), niti dve leti od posameznega dejanja, namenjenega izterjavi takse (relativno zastaranje).
prisilna izterjava davčnega dolga – odgovornost družbenikov – izbris iz sodnega registra
Odločba Ustavnega sodišča U-I-135/00-77 z dne 9.10.2002 ne opredeljuje kriterijev, ki bi omogočili, da se določeni družbeniki avtomatično štejejo za aktivne družbenike. Sodišče mora v vsakem primeru presoditi, ali je imel posamični družbenik vpliv na poslovanje družbe.
ZZZDR člen 51/2, 54. OZ člen 190 – 198. ZPP člen 7, 8, 339, 339/2-8.
premoženjska razmerja med zakoncema po razvezi zakonske zveze - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - neupravičena pridobitev - razpolaganje zakonca s skupnim premoženjem - poslovni delež v družbi - prodaja poslovnega deleža
Glede na ugotovitev sodišča sta bili družbi ustanovljeni s sredstvi „v mešani naravi“, toženec pa večjega dela na skupnem premoženju ni uveljavljal. Delež v družbi je ob prenehanju zakonske zveze še obstajal in bi zato spadal v skupno premoženje pravdnih strank, če ga toženec 9. 11. 1999 ne bi prodal. Ker ga je prodal, je tožnica upravičena do polovice zneska kupnine.
ZUS-1 člen 83, 83/3. ZICPES člen 71, 71/3, 74, 74/2. Uredba Sveta (ES) 1383/2003 člen 9.
dovoljenost revizije - pravni interes za revizijo - začasni zaseg carinskega blaga - sum kršitve pravice intelektualne lastnine - časovna veljavnost začasnega zadržanja
Glede na drugi odstavek 74. člena ZICPES je odločba o zasegu blaga začasne narave in lahko pravno učinkuje le do pravnomočnosti odločitve sodišča v zvezi s tožbo zaradi kršitve pravic intelektualne lastnine. Blago, ki je bilo predmet odločbe o zasegu blaga, je postalo predmet pravnomočne in izvršljive odločbe sodišča, ki je pristojno za odločanje o kršitvah pravic intelektualne lastnine. V takem primeru po presoji Vrhovnega sodišča ni več pravovarstvenega interesa za revizijsko presojo zakonitosti odločbe o zasegu blaga, saj njegovega lastnika v ničemer več pravno ne zavezuje.
Očitek opustitve osebnega pregleda tožnika se nanaša na izbiro metode, po kateri je izvedenec zbral podatke za svoj izvid, na podlagi katerega je podal svoje izvedensko mnenje. Vprašanje izbire metode je strokovno vprašanje.
Sodna praksa se je že izrekla, da konj, zlasti če je namenjen rekreativnem jahanju, sam po sebi ni nevarna stvar. Nevaren bi lahko bil zaradi kakšnih posebnih lastnosti ali okoliščin, iz katerih bi bilo utemeljeno sklepati, da obstaja povečana nevarnost za nastanek večje škode, ki se ji tudi ob običajni skrbnosti ni mogoče vselej izogniti. V obravnavani zadevi pa takšne posebne lastnosti ali okoliščine niso bile ugotovljene.
Vsaka napaka v odločitvi disciplinskega organa ali v postopku sprejetja te odločitve še ne pomeni njegovega protipravnega ravnanja oziroma protipravnega ravnanja delavčevega delodajalca.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišč - porotnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Dejstvo, da je (bila) ena od strank sodnik porotnik pri stvarno pristojnem sodišču, samo po sebi po praksi vrhovnega sodišča praviloma ne predstavlja drugega tehtnega razloga v smislu 67. člena ZPP.
delitev skupnega premoženja - ugotovitev deleža na skupnem premoženju
Zahtevek tožnika temelji na 57. členu ZZZDR, zato je na njem dokazno breme, ali je bilo premoženje, na katerem zahteva ugotovitev solastninskih deležev, pridobljeno v času zakonske zveze. Dokazno breme nasprotne trditve, da sporna parcela tvori posebno premoženje enega od zakoncev, pa je na strani tožene stranke.
odškodninska odgovornost države – trajanje kazenskega postopka – podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza – razlogi za revizijo – izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji
Ugotovitev sodišč, da tožnik ni dokazal, da bi zatrjevana škoda sploh bila posledica predolgega kazenskega postopka, je dejanska ugotovitev, ki ne more biti predmet presoje pred revizijskim sodiščem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0014502
ZPP člen 311, 311/2, 311/3. ZIZ člen 21, 21/2, 26, 55, 55/1, 55/1-8, 231. OZ člen 269.
sodni penali – izvršilni naslov – prenehanje teka pravnomočno prisojenih sodnih penalov – zahteva za varstvo zakonitosti
Pri sklepu o določitvi sodnih penalov gre za posebej predvideno izjemo, ko se izvršilni naslov (lahko) nanaša (tudi) na še nezapadle terjatve. V postopku izvršbe za izterjavo sodnih penalov tako izvršilno sodišče ugotavlja (tudi) – ob ustrezni aktivnosti dolžnika –, ali je obveznost plačila sodnih penalov sploh nastopila oziroma trenutek prenehanja njihovega teka.
Posledica izteka roka iz 231. člena ZIZ ni prenehanje upnikove osnovne pravice – nedenarne terjatve – oziroma dolžnikove obveznosti, ampak le prenehanje upnikove možnosti, da zahteva njeno prisilno izvršitev.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi – delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje – pravice obrambe – dokazni predlog – zasliševanje prič – privilegirana priča
Sodišče druge stopnje, ki ob presoji pritožb ni podvomilo v resničnost odločilnih dejstev, ni ugotovilo nobene procesne kršitve in je tudi štelo, da je materialno pravo uporabljeno pravilno, je pritožbo obsojenca pravilno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v obsodilnem delu, ker pa je štelo, da je sodišče prve stopnje nepopolno obrazložilo sodbo glede oprostilnega dela, ta del sodbe razveljavilo.
Od medicinske napake je treba razlikovati medicinski zaplet ali komplikacijo, do katerega lahko pride med zdravljenjem, ki je sicer potekalo strokovno neoporečno in torej v skladu z dolžno profesionalno skrbnostjo, vendar se pojavlja redko, naključno in ga ni mogoče preprečiti. V primeru zapleta ni odškodninske odgovornosti zdravstvene organizacije.