davek na dodano vrednost – odbitek vstopnega davka – rok za uveljavitev pravice do odbitka – zmotna uporaba materialnega prava – praksa Sodišča Evropskih skupnosti
Iz določbe sedmega odstavka 40. člena ZDDV ne izhaja, da je vstopni davek mogoče odbiti le v obdobju, v katerem je zavezanec prejel račun, in da je zavezanec prekludiran, če pravice do odbitka ne uveljavlja v tem obdobju.
zavarovalna pogodba - nezgodno zavarovanje – zastaranje terjatve – začetek teka zastaralnega roka
Glede na izostalo trditveno podlago o morebitnem zdravljenju po zaključku bolniškega staleža 20. 7. 1990 se revizijsko sodišče strinja s presojo pritožbenega sodišča, da je tožničina terjatev nastala 20. 7. 1990. Zato je zastaranje začelo teči že 1. 1. 1994. Ko je 9. 4. 1997 tožnica vložila tožbo, je triletni zastaralni rok iz prvega odstavka 380. člena ZOR že potekel.
Čeprav je prvostopenjsko sodišče izpolnjenost pogojev za priposestvovanje presojalo po določbah SPZ, je pravilna ugotovitev pritožbenega sodišča, da to ni vplivalo na pravilnost in zakonitost končne odločitve, saj so vsa pravno odločilna dejstva ugotovljena in tudi ob uporabi pravilne materialnopravne podlage (ZTLR) terjajo enak pravni zaključek.
Sodna praksa se je že izrekla, da konj, zlasti če je namenjen rekreativnem jahanju, sam po sebi ni nevarna stvar. Nevaren bi lahko bil zaradi kakšnih posebnih lastnosti ali okoliščin, iz katerih bi bilo utemeljeno sklepati, da obstaja povečana nevarnost za nastanek večje škode, ki se ji tudi ob običajni skrbnosti ni mogoče vselej izogniti. V obravnavani zadevi pa takšne posebne lastnosti ali okoliščine niso bile ugotovljene.
ZGD člen 74. Pravilnik o vodenju poslovnih knjig in sestavljanju letnega poročila za samostojnega podjetnika posameznika člen 25.
davek od dohodkov iz dejavnosti – amortizacija – poslovni objekt
Amortizacije ni mogoče priznati za celoten poslovni objekt, saj se obračunava le za tista opredmetena osnovna sredstva, ki so v tožnikovi lasti oziroma finančnem najemu, kar pa mora biti izkazano v zemljiški knjigi oziroma z ustrezno listino.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS0012278
URS 26. ZOR 154, 158, 172.
pravica do povrnitve škode - odgovornost države - odgovornost države za delo državnega organa - protipravnost - uničenje nasada industrijske konoplje po odredbi preiskovalnega sodnika - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - ugotovitev protiustavnosti določb podzakonskega akta - obstoj prekrška - učinki razveljavitve - višina odškodnine - povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - trditveno in dokazno breme - eventualna maksima - prekluzija
Ob obstoju pravne regulative, ki loči industrijsko in indijsko konopljo, se državni organi ne morejo sklicevati na zmotno mnenje, da je bilo prepovedano gojenje vsake vrste konoplje. Ker so prej citirani predpisi dovoljevali gojenje industrijske konoplje, se državni organi, ki so skupno delovali pri uničenju nasada, ne morejo sklicevati na zmotno razlago pravne norme. V tem obsegu je sicer res, da zmotne razlage pravne norme še ni mogoče šteti za protipravno ravnanje, vendar konkretne dejanske okoliščine v tem primeru take pravne razlage ne dopuščajo. Poročilo kriminalistično-tehničnega laboratorija, da zasežena konoplja vsebuje THC, še ne daje podlage za ugotovitev, da gre za prepovedano vrsto, saj vsaka konoplja vsebuje navedeno substanco, od tega pa vrsta, ki jo je gojil tožnik, v tako nizkem odstotku, da jo je mogoče uporabiti le v industrijske namene.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih - kršitev kazenskega zakona – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z navedbami, da obsojencu naklep ni dokazan, zagovornik ne uveljavlja bistvene kršitve določb kazenskega postopka, da ni razlogov o odločilnem dejstvu, ampak izraža le pomisleke, da odločilna dejstva, na katerih temelji uporaba kazenskega zakona, niso pravilno ugotovljena.
ZKP člen 201, 201/1-1, 371, 371/1-11, 524, 524/3, 529a.
begosumnost - načelo sorazmernosti - trajanje pripora - postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - predlog državnega tožilca - začasni ekstradicijski pripor - ekstradicijski pripor
Čeprav Zakon o kazenskem postopku trajanja „klasičnega“ ekstradicijskega pripora posebej ne omejuje, pa to ne pomeni, da sodišče ni dolžno pripora odpraviti kadarkoli tudi po uradni dolžnosti, če zanj prenehajo razlogi oziroma ga nadomestiti z milejšim ukrepom, če se za to pokažejo pogoji.
ZIZ člen 15, 40c, 40c/2, 100, 100/1, 136. ZPP člen 17, 24, 24/1, 25, 25/2.
izvršba na denarno terjatev – krajevna pristojnost – spor o pristojnosti – sprememba prebivališča dolžnika med postopkom – ustalitev pristojnosti
Med postopkom nastale morebitne spremembe okoliščin, na katere se opira pristojnost sodišča, so glede na določbo tretjega odstavka 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ praviloma neupoštevne.
zahteva za varstvo zakonitosti – ustavitev izvršbe - sklep o izvršbi za izterjavo sodnih penalov – nedovoljena pritožba zoper sklep o sodnih penalih – izostanek ugovora zoper sklep o izvršbi – razlogi za ustavitev izvršbe
Dolžnik s pritožbo zoper sklep o dovolitvi sodnih penalov ni utrpel iz procesnih razlogov, ugovora zoper sklep o izvršbi za izterjavo teh penalov pa sploh ni vložil. S predlogom za razveljavitev potrdila o izvršljivosti dolžnik ni uspel. Zato zatrjevanih nepravilnosti prvega in tudi drugega sklepa ne more uveljaviti s predlogom za ustavitev izvršbe. Med zatrjevanimi nepravilnostmi ni take, na katero bi moralo izvršilno sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka.
Revidentki zelo hudih posledic zase nista izkazali s pavšalnimi navedbami, „da zelo hude posledice zanju izhajajo iz uvedbe razlastitve kot neutemeljenega posega in odločitve o gradnji nove ceste, ki naj bi peljala le par metrov stran od njune hiše in onesposobila infrastrukturo“. V obravnavanem primeru gre šele za uvedbo postopka razlastitve, ta pa sama po sebi nima takšnih posledic, kot jih zatrjujeta revidentki.
Očitek opustitve osebnega pregleda tožnika se nanaša na izbiro metode, po kateri je izvedenec zbral podatke za svoj izvid, na podlagi katerega je podal svoje izvedensko mnenje. Vprašanje izbire metode je strokovno vprašanje.
ZUS-1 člen 83, 83/3. ZICPES člen 71, 71/3, 74, 74/2. Uredba Sveta (ES) 1383/2003 člen 9.
dovoljenost revizije - pravni interes za revizijo - začasni zaseg carinskega blaga - sum kršitve pravice intelektualne lastnine - časovna veljavnost začasnega zadržanja
Glede na drugi odstavek 74. člena ZICPES je odločba o zasegu blaga začasne narave in lahko pravno učinkuje le do pravnomočnosti odločitve sodišča v zvezi s tožbo zaradi kršitve pravic intelektualne lastnine. Blago, ki je bilo predmet odločbe o zasegu blaga, je postalo predmet pravnomočne in izvršljive odločbe sodišča, ki je pristojno za odločanje o kršitvah pravic intelektualne lastnine. V takem primeru po presoji Vrhovnega sodišča ni več pravovarstvenega interesa za revizijsko presojo zakonitosti odločbe o zasegu blaga, saj njegovega lastnika v ničemer več pravno ne zavezuje.
ZKP-G člen 20. Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 2, 3, 3-14, 8, 8/1.
obstoj kaznivega dejanja - kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - zakonski znaki kaznivega dejanja - zahteva za varstvo zakonitosti - upravičenec za vložitev - zakoniti zastopnik verske skupnosti
Za obstoj kaznivega dejanja po 14. točki 3. člena Zakona o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo se je moralo podpiranje v tej določbi opisanih oseb, tolp, organizacij in njihovih aktivnih članov manifestirati v oblikah aktivnega ravnanja storilca, ki so bile v tej zakonski določbi tudi primeroma naštete.
ZOZP člen 15. ZOR člen 154, 154/2, 177, 177/3, 177/4.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - objektivna odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti – pojem nevarne dejavnosti - uporaba vozila – pravni standard – odgovornost imetnika motornega vozila – odgovornost za sopotnikovo škodo – dejanje drugega sopotnika – solidarna odgovornost
Zapiranje vrat je zadnje dejanje vsakega prevoza in neločljivo povezano z izstopom iz vozila. Istočasno izstopanje in zapiranje vrat več potnikov na sprednjem in zadnjem sedežu je gotovo tipična, pogosta situacija pri uporabi avtomobila.
Sodišči sta objektivno odgovornost voznika oprli na dejansko ugotovitev, da je do zapiranja vrat prišlo, ko je voznik (mož) že počasi speljeval avto proti garaži. Zaradi tega sta tožnica in hčerka pri zapiranju vrat hiteli in prišlo je do nesreče.
Odgovornost imetnika vozila je zaradi ravnanja tretjega izključena le, kadar je to ravnanje izključni vzrok za nastalo škodo. Ker je ugotovljeno, da je poškodba v vzročni zvezi z motornim vozilom, bi lahko hčerka s svojim ravnanjem kvečjemu prispevala k nastanku škode, kar pa ni razlog za delno oprostitev odgovornosti, saj zakon v takem primeru predvideva solidarno odgovornost imetnika nevarne stvari in tretjega.
Odločilna dejanska ugotovitev, da je tožnik posodil denar A. d.o.o., pomeni, da je dolžnik iz posojilne pogodbe ta družba. Zato tožnik ni dokazal osnovnega pogoja iz prvega odstavka 280. člena ZOR, da ima terjatev zoper osebo, katere dejanje izpodbija s paulijansko tožbo.
odpoved najemne pogodbe – izselitev iz stanovanja – najemnik neprofitnega stanovanja – neplačevanje stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine – izjemne okoliščine – težko socialno stanje – postopek za uveljavljanje izredne pomoči pri uporabi stanovanja – obvestilo lastnika stanovanja
Kot najemnica neprofitnega stanovanja bi toženka morala zatrjevati in dokazovati poleg težkega socialnega stanja dve nadaljnji okoliščini iz 104. člena SZ-1, da bi lahko preprečila odpoved najemne pogodbe zaradi neplačevanja stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine. Gre za okoliščino, da je v roku sprožila postopek za uveljavljanje subvencionirane najemnine in izredne pomoči pri uporabi stanovanja ter da je v roku o tem obvestila lastnico stanovanja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - odvetnik s sedeža pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Čeprav je tožnica odvetnica s sedežem svoje pisarne v A., ki spada pod območje pristojnega sodišča, in zato pogosto nastopa pred tem sodiščem, ta okoliščina po razumnih merilih ne vpliva na percepcijo javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti Okrajnega sodišča na Jesenicah kot nosilca sodne funkcije.
ZKP člen 372, 372-1. ZKP-G člen 20. Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3-8, 3-14.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja – kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo – opis kaznivega dejanja - zahteva za varstvo zakonitosti – upravičenec za vložitev - zakoniti zastopnik verske skupnosti
Opis dejanja v izreku sodbe, da je obsojenec postal član protidržavne oborožene tolpe „murskega odreda kraljeve vojske“, ne da bi bila ta trditev kakorkoli konkretizirana in ki vsebuje tudi druge trditve, ki niso napolnjene z dejstvi, na podlagi katerih bi sploh bilo mogoče presojati, ali so v obsojenčevem ravnanju podani zakonski znaki kakšnega kaznivega dejanja, ne vsebuje zakonskih znakov kaznivega dejanja po 8. v zvezi s 14. točko 3. člena Zakona o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo.