Zapadli zneski rente izgubijo osebno naravo z zapadlostjo in ne šele s pravnomočnostjo, zato vprašanje podedljivosti, ki ga odpira revizija, ni utemeljeno.
ZPP člen 181, 181/2, 274, 377. ZLNDL člen 2, 3, 4, 5. ZPDS člen 6, 7, 7/2. ZTLR člen 12. ZUN člen 46, 46/3. ZPN člen 7, 7/2. SZ člen 9. SZ-1 člen 190. ZGO-1 člen 216, 216/4, 216/7, 217. SPZ člen 107, 112. OZ člen 35. ZPPLPS člen 7, 7/1. ZZK-1 člen 125, 134, 243, 243/1. ZUP člen 2. ZIZ člen 10, 15, 266, 266/1.
Etažni lastniki imajo v primeru, ko je etažna lastnina vpisana na podlagi Zakona o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zemljiško knjigo, pravni interes za ugotovitev ničnosti pogodb o samostojnem razpolaganju s funkcionalnim zemljiščem, na katerem so z dnem lastninjenja pridobili solastninsko pravico.
Odločanje o lastninski pravici in zahtevku za izdajo zemljiškoknjižnega dovolila ni upravna stvar (2. člen ZUP). Gre za civilno zadevo in etažni lastniki lahko svoje pravice zavarujejo le v ustreznem sodnem postopku.
Temeljni zakon o zakonski zvezi (1946) člen 9, 10, 12, 92. Zakon o premoženjskih razmerjih med zakonci (1950) člen 12.
skupno premoženje - premoženjska razmerja med zakoncema - vlaganje zakoncev v posebno premoženje - premoženje pridobljeno pred 1946
Zakon o premoženjskih razmerjih med zakonci (Ur. list LRS, št. 20/50) je v 12. členu določal, da se določbe 9. do 12. člena Temeljnega zakona o zakonski zvezi (torej glede posebnega in skupnega premoženja zakoncev) uporabljajo tudi za premoženjska razmerja med zakonci iz zakonskih zvez, sklenjenih pred 9. 5. 1946, kakor tudi za premoženje, pridobljeno pred tem dnevom z delom v zakonski skupnosti, v kolikor je zakonska zveza dne 9. 5. 1946 še obstajala. Zakon je torej uveljavil retroaktivno veljavnost novih predpisov. Za skupno premoženje se tako po določbah tega zakona šteje tudi tisto premoženje, ki sta ga zakonca pridobila z delom v zakonski zvezi pred 9. 5. 1946, če je zakonska zveza tega dne še obstajala.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – pravice obrambe - odločanje o dokaznem predlogu – zavrnitev dokaznega predloga – postavitev drugega izvedenca
Pravica do poštenega postopka (fair trial) ne vsebuje pravice zahtevati dodatno izvedensko mnenje v primeru, ko izvedenec, imenovan s strani sodišča, podpira tezo tožilstva.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004940
ZKP člen 371, 371/1-11, 371, 371/2, 372, 372-1. KZ člen 196, 196/1.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga – kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – opis kaznivega dejanja - neupravičen promet z mamili
Ker se obsojencu v izreku sodbe očita, da je mamilo prenašal, kar je samostojna izvršitvena oblika kaznivega dejanja neupravičenega prometa z mamili, je nepomembno, kako je obsojenec do mamila prišel, kar je v izreku opredeljeno z navedbo, da je bilo mamilo kupljeno oziroma na drug neugotovljen način pridobljeno.
Določba 335. člena ZKP, po kateri sme predsednik senata prebrati prejšnjo izpovedbo priče, če je priča pri prejšnjem zaslišanju povedala dejstva, ki se jih (na glavni obravnavi) več ne spominja, se nanaša na izpovedbo priče preiskovalnemu sodniku ali na izpovedbo s prejšnje glavne obravnave, ne pa tudi na njeno izjavo, dano policiji ob zbiranju obvestil v predkazenskem postopku.
Tožnica svoje prednostne pravice za nakup kmetijskega zemljišča ne more uveljavljati z zahtevkom za ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe, temveč le z zahtevkom za razveljavitev pogodbe. Obligacijski zakonik določa, katera ravnanja oziroma okoliščine imajo zaradi posega v splošni interes za posledico ničnost pogodbe in katera izpodbojnost. Pogodba, s katero je kršena prednostna pravica za nakup kmetijskih zemljišč iz 21. člena ZKZ (v zvezi s 512. členom Obligacijskega zakonika) je izpodbojna in ne nična. Posledice izpodbijanja pogodbe pa so drugačne od posledic ničnosti. Ugotovitvi ničnosti ne more slediti obveznost sklenitve pogodbe s prednostnim upravičencem, temveč je to mogoče le v primeru uspešnega izpodbijanja pogodbe zaradi kršitve prednostne pravice. Ker zahtevek za ugotovitev ničnosti ne vsebuje tudi zahtevka za razveljavitev pravnega posla, je tožba v delu, ki se nanaša na primarni tožbeni zahtevek, nesklepčna (tretji odstavek 318. člena ZPP)
ZMat člen 50. ZUS člen 1, 1/3, 3, 3/1, 4. ZUS-1 člen 20.
matura – ugovor zoper oceno – zavrženje tožbe – ni upravna stvar – kršitev človekovih pravic – tožbene navedbe
Odločitev tožene stranke v zvezi z oceno posameznega predmeta pri maturi nima značaja odločanja o upravni stvari, ker ocenjevanje pri maturi vsebinsko ne pomeni odločanja o tožnikovi pravici ali obveznosti. Ponovna preveritev ocene pri maturitetnem predmetu ne predstavlja avtoritativne odločitve nosilca državne ali občinske oblasti oziroma nosilca javnega pooblastila, pač pa gre za opravilo strokovne narave.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih - kršitev kazenskega zakona – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z navedbami, da obsojencu naklep ni dokazan, zagovornik ne uveljavlja bistvene kršitve določb kazenskega postopka, da ni razlogov o odločilnem dejstvu, ampak izraža le pomisleke, da odločilna dejstva, na katerih temelji uporaba kazenskega zakona, niso pravilno ugotovljena.
odpoved najemne pogodbe – izselitev iz stanovanja – najemnik neprofitnega stanovanja – neplačevanje stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine – izjemne okoliščine – težko socialno stanje – postopek za uveljavljanje izredne pomoči pri uporabi stanovanja – obvestilo lastnika stanovanja
Kot najemnica neprofitnega stanovanja bi toženka morala zatrjevati in dokazovati poleg težkega socialnega stanja dve nadaljnji okoliščini iz 104. člena SZ-1, da bi lahko preprečila odpoved najemne pogodbe zaradi neplačevanja stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine. Gre za okoliščino, da je v roku sprožila postopek za uveljavljanje subvencionirane najemnine in izredne pomoči pri uporabi stanovanja ter da je v roku o tem obvestila lastnico stanovanja.
ZPP člen 339, 339/1, 362, 362/1. ZZZDR člen 51, 51/1, 56, 56/1, 59, 59/1, 59/2. SZ člen 13.
premoženjska razmerja med zakoncema po razvezi zakonske zveze - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - nastanek skupnega premoženja - obstoj ekonomske skupnosti - obstoj življenjske skupnosti - odplačevanje stanovanjskega kredita - adaptacija skupnih prostorov v stanovanju - posebno premoženje - obveznosti v zvezi s posebnim premoženjem enega od zakoncev
Za nastajanje skupnega premoženja sicer ne zadostuje le formalni obstoj zakonske zveze, temveč morata zakonca delati in pridobivati v dejansko obstoječi življenjski in ekonomski skupnosti. V primeru, da takšne skupnosti ni, je potrebno upoštevati naravo razlogov, zaradi katerih zakonca ne živita skupaj, predvsem pa njuno aktivnost, usmerjeno v uresničitev pogojev za skupno življenje.
Ob ugotovitvah, da stanovanje ni bilo kupljeno za potrebe skupnega življenja pravdnih strank, da je toženec že pred sklenitvijo zakonske zveze sklenil kupoprodajno pogodbo, v celoti plačal kupnino, stanovanje pa je bilo junija 1986 tudi prevzeto, sodi stanovanje nedvomno v toženčevo posebno premoženje. Obveznosti, ki se nanašajo na njegovo posebno premoženje, bremenijo izključno toženca. S tem, ko je tudi tožnica iz svojih dohodkov, torej iz skupnega premoženja, prispevala k ohranitvi toženčevega posebnega premoženja, je sicer prišlo do prelivanja vrednosti med premoženjskimi kategorijami, ne pa do transformacije toženčevega posebnega premoženja v skupno premoženje strank.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sodnica pristojnega sodišča kot stranka v postopku - predlog pristojnega sodišča za prenos pristojnosti - razveljavitev sodne poravnave
Drugi tehtni razlogi so največkrat okoliščine, ki so povezane z dojemanjem strank in javnosti o nepristranskosti sodišča. Vendar v tej zadevi predloga za prenos pristojnosti nista podali stranki, čeprav obe predlagata zaslišanje sodnice iz prejšnjega postopka, pač pa sodišče. Vrhovno sodišče meni, da okoliščina, da bo v postopku zaslišana sodnica istega sodišča, ne nudi podlage za racionalno utemeljen dvom javnosti v objektivno nepristranskost sodišča.
zahteva za varstvo zakonitosti – ustavitev izvršbe - sklep o izvršbi za izterjavo sodnih penalov – nedovoljena pritožba zoper sklep o sodnih penalih – izostanek ugovora zoper sklep o izvršbi – razlogi za ustavitev izvršbe
Dolžnik s pritožbo zoper sklep o dovolitvi sodnih penalov ni utrpel iz procesnih razlogov, ugovora zoper sklep o izvršbi za izterjavo teh penalov pa sploh ni vložil. S predlogom za razveljavitev potrdila o izvršljivosti dolžnik ni uspel. Zato zatrjevanih nepravilnosti prvega in tudi drugega sklepa ne more uveljaviti s predlogom za ustavitev izvršbe. Med zatrjevanimi nepravilnostmi ni take, na katero bi moralo izvršilno sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka.
ZST člen 4, 7, 7/5, 29, 30, 32, 32a, 34. ZUS-1 člen 76, 82.
sodne takse – zavrženje vloge - vrnitev preveč plačane takse – odmera polne ali polovične sodne takse
Stranka lahko zahteva pri sodišču, ki je odločalo na prvi stopnji na podlagi 32. člena v zvezi z 32.a členom in 34. členom ZST vrnitev polovice plačane takse za vlogo, ki je bila zavržena, v 60 dneh od dneva, ko je bila taksa plačana.
Odmera odškodnine ne more odraziti zgolj oškodovančevega individualnega vrednotenja konkretnih posledic. Pomembno je, da ima omenjeno načelo korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine.
ZGD člen 74. Pravilnik o vodenju poslovnih knjig in sestavljanju letnega poročila za samostojnega podjetnika posameznika člen 25.
davek od dohodkov iz dejavnosti – amortizacija – poslovni objekt
Amortizacije ni mogoče priznati za celoten poslovni objekt, saj se obračunava le za tista opredmetena osnovna sredstva, ki so v tožnikovi lasti oziroma finančnem najemu, kar pa mora biti izkazano v zemljiški knjigi oziroma z ustrezno listino.
ZKP člen 372, 372-1. ZKP-G člen 20. Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3-8, 3-14.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja – kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo – opis kaznivega dejanja - zahteva za varstvo zakonitosti – upravičenec za vložitev - zakoniti zastopnik verske skupnosti
Opis dejanja v izreku sodbe, da je obsojenec postal član protidržavne oborožene tolpe „murskega odreda kraljeve vojske“, ne da bi bila ta trditev kakorkoli konkretizirana in ki vsebuje tudi druge trditve, ki niso napolnjene z dejstvi, na podlagi katerih bi sploh bilo mogoče presojati, ali so v obsojenčevem ravnanju podani zakonski znaki kakšnega kaznivega dejanja, ne vsebuje zakonskih znakov kaznivega dejanja po 8. v zvezi s 14. točko 3. člena Zakona o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo.