predlog za dopustitev revizije - kriterij pomembnosti za zagotovitev pravne varnosti in enotnosti uporabe prava - ustna oporoka - izredne razmere - priče pri ustni oporoki - zavrnitev predloga
Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP niso podani, saj v tožničinem predlogu problematiziranega pravnega vprašanja ni mogoče razrešiti z učinkom načelne oziroma univerzalne sporočilnosti (kriterij pomembnosti za zagotovitev pravne varnosti in enotnosti uporabe prava iz 367. a člena ZPP) neodvisno od predhodno pravilnega ovrednotesnja sploh obstoja izrednih razmer kot nujnega pogoja za veljavnost ustne oporoke iz 72. člena ZD.
Zapadli zneski rente izgubijo osebno naravo z zapadlostjo in ne šele s pravnomočnostjo, zato vprašanje podedljivosti, ki ga odpira revizija, ni utemeljeno.
ZPP člen 181, 181/2, 274, 377. ZLNDL člen 2, 3, 4, 5. ZPDS člen 6, 7, 7/2. ZTLR člen 12. ZUN člen 46, 46/3. ZPN člen 7, 7/2. SZ člen 9. SZ-1 člen 190. ZGO-1 člen 216, 216/4, 216/7, 217. SPZ člen 107, 112. OZ člen 35. ZPPLPS člen 7, 7/1. ZZK-1 člen 125, 134, 243, 243/1. ZUP člen 2. ZIZ člen 10, 15, 266, 266/1.
Etažni lastniki imajo v primeru, ko je etažna lastnina vpisana na podlagi Zakona o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zemljiško knjigo, pravni interes za ugotovitev ničnosti pogodb o samostojnem razpolaganju s funkcionalnim zemljiščem, na katerem so z dnem lastninjenja pridobili solastninsko pravico.
Odločanje o lastninski pravici in zahtevku za izdajo zemljiškoknjižnega dovolila ni upravna stvar (2. člen ZUP). Gre za civilno zadevo in etažni lastniki lahko svoje pravice zavarujejo le v ustreznem sodnem postopku.
Temeljni zakon o zakonski zvezi (1946) člen 9, 10, 12, 92. Zakon o premoženjskih razmerjih med zakonci (1950) člen 12.
skupno premoženje - premoženjska razmerja med zakoncema - vlaganje zakoncev v posebno premoženje - premoženje pridobljeno pred 1946
Zakon o premoženjskih razmerjih med zakonci (Ur. list LRS, št. 20/50) je v 12. členu določal, da se določbe 9. do 12. člena Temeljnega zakona o zakonski zvezi (torej glede posebnega in skupnega premoženja zakoncev) uporabljajo tudi za premoženjska razmerja med zakonci iz zakonskih zvez, sklenjenih pred 9. 5. 1946, kakor tudi za premoženje, pridobljeno pred tem dnevom z delom v zakonski skupnosti, v kolikor je zakonska zveza dne 9. 5. 1946 še obstajala. Zakon je torej uveljavil retroaktivno veljavnost novih predpisov. Za skupno premoženje se tako po določbah tega zakona šteje tudi tisto premoženje, ki sta ga zakonca pridobila z delom v zakonski zvezi pred 9. 5. 1946, če je zakonska zveza tega dne še obstajala.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004940
ZKP člen 371, 371/1-11, 371, 371/2, 372, 372-1. KZ člen 196, 196/1.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga – kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – opis kaznivega dejanja - neupravičen promet z mamili
Ker se obsojencu v izreku sodbe očita, da je mamilo prenašal, kar je samostojna izvršitvena oblika kaznivega dejanja neupravičenega prometa z mamili, je nepomembno, kako je obsojenec do mamila prišel, kar je v izreku opredeljeno z navedbo, da je bilo mamilo kupljeno oziroma na drug neugotovljen način pridobljeno.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – pravice obrambe - odločanje o dokaznem predlogu – zavrnitev dokaznega predloga – postavitev drugega izvedenca
Pravica do poštenega postopka (fair trial) ne vsebuje pravice zahtevati dodatno izvedensko mnenje v primeru, ko izvedenec, imenovan s strani sodišča, podpira tezo tožilstva.
Določba 335. člena ZKP, po kateri sme predsednik senata prebrati prejšnjo izpovedbo priče, če je priča pri prejšnjem zaslišanju povedala dejstva, ki se jih (na glavni obravnavi) več ne spominja, se nanaša na izpovedbo priče preiskovalnemu sodniku ali na izpovedbo s prejšnje glavne obravnave, ne pa tudi na njeno izjavo, dano policiji ob zbiranju obvestil v predkazenskem postopku.
odškodninska odgovornost države – trajanje kazenskega postopka – podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza – razlogi za revizijo – izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji
Ugotovitev sodišč, da tožnik ni dokazal, da bi zatrjevana škoda sploh bila posledica predolgega kazenskega postopka, je dejanska ugotovitev, ki ne more biti predmet presoje pred revizijskim sodiščem.
Taksna obveznost za sodbo je nastala z vročitvijo sodbe tožniku in ker tožnik takse ni plačal in šele v pritožbi smiselno predlagal taksno oprostitev, le-ta za plačilo takse za sodbo ne more učinkovati, saj sklep o oprostitvi plačila učinkuje od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev in velja za vloge in dejanja, za katera je nastala taksna obveznost tega dne ali pozneje.
Tudi ugovor zastaranja ni utemeljen, saj še niso potekla štiri leta od nastanka obveznosti za plačilo takse (absolutno zastaranje), niti dve leti od posameznega dejanja, namenjenega izterjavi takse (relativno zastaranje).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS0012282
ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377, 339, 339/2-8. ZOR člen 341, 341-4.
povrnitev nepremoženjske škode - odškodninska terjatev za škodo, storjeno z okvaro zdravja - prenehanje terjatve - pobot - primeri, ko je pobot izključen - višina odškodnine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - pravno priznana škoda - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije
Nižji sodišči sta z odločitvijo, da je tožnikova ugotovljena terjatev prenehala zaradi pobota, zmotno uporabili 4. točko 341. člena ZOR. Po tej določbi odškodninska terjatev za škodo, storjeno z okvaro zdravja, ne more prenehati s pobotom.
Nižji sodišči sta pravilno ocenili, da za odločitev o višini pravične odškodnine za strah in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ni treba pridobiti še mnenja psihiatra.
premoženjska razmerja med izvenzakonskima partnerjema - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev – delitev skupnega premoženja - deleži na skupnem premoženju – posebno premoženje
Določbi 51. in 59. člena ZZZDR je treba razumeti tako, da je skupno premoženje zakoncev praviloma nedeljiv materialnopravni pojem in da ločeno obravnavanje posameznih premoženjskih enot skupnega premoženja ni mogoče. Vložki posebnega premoženja v skupno premoženje pri tem vplivajo na velikost deležev vlagateljev na skupnem premoženju.
ZPP člen 339, 339/1, 362, 362/1. ZZZDR člen 51, 51/1, 56, 56/1, 59, 59/1, 59/2. SZ člen 13.
premoženjska razmerja med zakoncema po razvezi zakonske zveze - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - nastanek skupnega premoženja - obstoj ekonomske skupnosti - obstoj življenjske skupnosti - odplačevanje stanovanjskega kredita - adaptacija skupnih prostorov v stanovanju - posebno premoženje - obveznosti v zvezi s posebnim premoženjem enega od zakoncev
Za nastajanje skupnega premoženja sicer ne zadostuje le formalni obstoj zakonske zveze, temveč morata zakonca delati in pridobivati v dejansko obstoječi življenjski in ekonomski skupnosti. V primeru, da takšne skupnosti ni, je potrebno upoštevati naravo razlogov, zaradi katerih zakonca ne živita skupaj, predvsem pa njuno aktivnost, usmerjeno v uresničitev pogojev za skupno življenje.
Ob ugotovitvah, da stanovanje ni bilo kupljeno za potrebe skupnega življenja pravdnih strank, da je toženec že pred sklenitvijo zakonske zveze sklenil kupoprodajno pogodbo, v celoti plačal kupnino, stanovanje pa je bilo junija 1986 tudi prevzeto, sodi stanovanje nedvomno v toženčevo posebno premoženje. Obveznosti, ki se nanašajo na njegovo posebno premoženje, bremenijo izključno toženca. S tem, ko je tudi tožnica iz svojih dohodkov, torej iz skupnega premoženja, prispevala k ohranitvi toženčevega posebnega premoženja, je sicer prišlo do prelivanja vrednosti med premoženjskimi kategorijami, ne pa do transformacije toženčevega posebnega premoženja v skupno premoženje strank.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0014502
ZPP člen 311, 311/2, 311/3. ZIZ člen 21, 21/2, 26, 55, 55/1, 55/1-8, 231. OZ člen 269.
sodni penali – izvršilni naslov – prenehanje teka pravnomočno prisojenih sodnih penalov – zahteva za varstvo zakonitosti
Pri sklepu o določitvi sodnih penalov gre za posebej predvideno izjemo, ko se izvršilni naslov (lahko) nanaša (tudi) na še nezapadle terjatve. V postopku izvršbe za izterjavo sodnih penalov tako izvršilno sodišče ugotavlja (tudi) – ob ustrezni aktivnosti dolžnika –, ali je obveznost plačila sodnih penalov sploh nastopila oziroma trenutek prenehanja njihovega teka.
Posledica izteka roka iz 231. člena ZIZ ni prenehanje upnikove osnovne pravice – nedenarne terjatve – oziroma dolžnikove obveznosti, ampak le prenehanje upnikove možnosti, da zahteva njeno prisilno izvršitev.
dovoljenost revizije - navadno sosporništvo - opredelitev vrednosti spornega predmeta - skupna vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Ker so tožniki navadni sosporniki, v tožbi pa so navedli le eno vrednost spornega predmeta, in torej vrednost spornega predmeta ni diferencirana, revizija ni dovoljena.
Določba 206. člena ZOR dokazno breme oškodovanca po splošnih pravilih odškodninskega prava delno omili. Namreč kadar je isto škodo (škodni dogodek) povzročilo več oseb, te v razmerju do oškodovanca solidarno odgovarjajo za celoten obseg škode, če obstaja eden od položajev, določenih v tem členu ZOR. Če je potencialnih povzročiteljev iste škode več, oškodovancu tako ni treba dokazovati vzročne zveze med ravnanjem vsakega posameznega (potencialnega) povzročitelja in nastalo škodo, ampak (zgolj) obstoj položaja, ki je podlaga za uporabo pravil o solidarni odgovornosti.
ZMat člen 50. ZUS člen 1, 1/3, 3, 3/1, 4. ZUS-1 člen 20.
matura – ugovor zoper oceno – zavrženje tožbe – ni upravna stvar – kršitev človekovih pravic – tožbene navedbe
Odločitev tožene stranke v zvezi z oceno posameznega predmeta pri maturi nima značaja odločanja o upravni stvari, ker ocenjevanje pri maturi vsebinsko ne pomeni odločanja o tožnikovi pravici ali obveznosti. Ponovna preveritev ocene pri maturitetnem predmetu ne predstavlja avtoritativne odločitve nosilca državne ali občinske oblasti oziroma nosilca javnega pooblastila, pač pa gre za opravilo strokovne narave.