nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora – vezanost organa na pravnomočno inšpekcijsko odločbo
V obravnavani zadevi je bila izpodbijana odločba izdana po prejemu odločbe o inšpekcijskem ukrepu. V takšnem primeru pa je organ, ki odloča o nadomestilu za degradacijo in uzurpacijo prostora, vezan na pravnomočno ugotovljen nedovoljen poseg v prostor, naveden v izreku inšpekcijskega ukrepa, in pri odmeri višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora na obseg ugotovljenega nedovoljenega posega v prostor.
predlog za dopustitev revizije – pravica do sojenja v razumnem roku - višina odškodnine – enotnost sodne prakse – zavrnitev predloga za dopustitev revizije
dovoljenost pritožbe – zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Ker v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje ni samo ugotovilo drugačnega dejanskega stanja in tudi ni spremenilo izpodbijanega upravnega akta tožene stranke, prav tako pa ni šlo za spor v zvezi s kršitvami ustavnih pravic, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo tožnikovo pritožbo zoper navedeno sodbo , saj pritožba zoper to sodbo v tem upravnem sporu ni dovoljena, kar je sodišče pravilno navedlo tudi v pravnem pouku sodbe.
predlog za dopustitev revizije – nepopoln predlog – opredelitev kršitev postopka in pomena pravnega vprašanja za prakso – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Sicer obširen predlog za dopustitev revizije ne vsebuje natančne in konkretne navedbe spornega pravnega vprašanja in domnevno kršenega pravnega pravila ter okoliščin, ki bi kazale na njegovo pomembnost; po predstavlja nedovoljeno revizijo.
predlog za dopustitev revizije - nepopoln predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V predlogu za dopustitev revizije mora stranka natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje (ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse) in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno.
spor o pristojnosti – izvršba – spor iz najemnih razmerij – izključna krajevna pristojnost
Za odločitev o razveljavitvi najemne pogodbe je izključno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega leži nepremičnina, na katero se pogodba nanaša.
Ker tožnik ni določno opredelil pravnih vprašanj v smislu določb 367.a člena in četrtega odstavka 367.b člena ZPP, glede katerih predlaga dopustitev revizije, je sodišče predlog zavrglo.
Pavšalno izpostavljanje dveh sporov in zavez delodajalca prevzemnika, pavšalno izpostavljanje odgovornosti delodajalca ob nezakonitosti njegove odpovedi pogodbe o zaposlitvi za primer, ko delavec podpiše ponujeno drugo pogodbo o zaposlitvi in zgolj zastavljanje vprašanja, ali lahko sodišče brez navedb pravne podlage in utemeljitve predpostavk odškodninske odgovornosti ugodi tožbenemu zahtevku, ne da bi bilo navedeno, katere predpostavke niso bile ugotovljene in za katere ugotovitve ni bilo trditvene podlage, ne izpolnjuje zahtev predloga za dopustitev revizije.
financiranje razvojnega partnerstva – pravni interes za revizijo
Ker se je v obravnavani zadevi javni razpis nanašal na izbor (in financiranje) razvojnih partnerstev za sodelovanje v Pobudi skupnosti Equal v Republiki Sloveniji za obdobje 2004 - 2006, na katera so bila za to obdobje vezana tudi ustrezna sredstva državnega proračuna in je bilo določeno tudi obdobje, v katerem morajo biti sredstva dodeljena, revident za revizijo nima več pravnega interesa, saj si svojega položaja ne more več izboljšati. Pravna podlaga, po kateri bi bila lahko revidentu dodeljena sredstva (ki so bila na razpolago za predmet javnega razpisa) za nazaj, namreč ne obstoji.
ZIZ člen 100, 128, 136. ZPP člen 17, 17/2, 25, 25/2.
spor o pristojnosti - izvršba na denarno terjatev - krajevna pristojnost - prebivališče dolžnika - opredelitev prebivališča dolžnika v predlogu za izvršbo - sodišču znana dejstva
Krajevna pristojnost se presodi na podlagi navedb v predlogu za izvršbo in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana (pri čemer podatki o stalnem bivališču strank ne sodijo med sodišču znana dejstva) in da se pri odločanju o predlogu za izvršbo zato sodišče zanese na podatke o dolžnikovem naslovu, kot so navedeni v predlogu za izvršbo.
Ocena izpitne vožnje ni pravica ali pravna korist osebe, ki se usposablja za voznika motornih vozil, zato se pri odločanju o njej ne uporabljajo določbe ZUP.
Če sodba sodišča prve stopnje glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ne odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, niso izpolnjeni pogoji za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, rezidenti zelo hudih posledic niso izkazali z zatrjevanjem izgube pravice do spornih zemljišč oziroma do odškodnine.
Ker pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, je Vrhovno sodišče predlog za dopustitev revizije na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP zavrnilo.
položaj stranke – pravni interes – ustavitev inšpekcijskega postopka
V inšpekcijskem postopku ima položaj stranke le zavezanec, ne pa tudi vlagatelj pobude, prijave, sporočila ali druge vloge.
Inšpekcijska odločba sicer lahko predstavlja tudi korist ali spremembo pravnega položaja tretjih oseb, vendar pa morajo te za pridobitev položaja stranskega udeleženca v inšpekcijskem postopku izkazati, da so z ukrepom inšpekcijskega nadzorstva prizadete njihove pravice ali pravne koristi.
predlog za dopustitev revizije - izvršilni postopek - sklep o razveljavitvi sklepa o prekinitvi postopka - predlog, ki ga vloži stranka sama - postulacijska sposobnost - opravljen pravniški državni izpit - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Zoper pravnomočno odločbo (sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi prvostopenjskega sklepa o prekinitvi postopka to je, čeprav ne gre za sklep, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan), izdano v postopku izvršbe in zavarovanja, ni dovoljena revizija (prvi odstavek 10. člena ZIZ). Zato Vrhovno sodišče že iz tega razloga revizije v tem postopku ne more dopustiti in je moralo predlog dolžnikov zavreči – ne da bi se mu bilo treba ukvarjati še z vprašanji obstoja drugih procesnih ovir (na primer s pomanjkanjem postulacijske sposobnosti) za možnost izpodbijanja pravnomočne odločbe v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi.
Predlog za dopustitev revizije, v katerem tožnik le povzema vsebino določb 262. člena in 266. člena ZOR in graja dejanske ugotovitve sodišč o vzroku za neizpolnitev pogodbene obveznosti, je nepopoln.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - prepozen predlog za dovolitev revizije - vložitev predloga pri nepristojnem sodišču
Ker je predlog za dopustitev revizije k Vrhovnemu sodišču prispel po izteku roka za njegovo vložitev, vložitve pri nepristojnem sodišču pa ni mogoče pripisati njuni očitni pomoti, ga je Vrhovno sodišče kot prepoznega zavrglo.
dopustitev revizije - nepopoln predlog za dopustitev revizije - procesna skrbnost stranke - nediferencirana vrednost revizijsko izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - nedenarna terjatev - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Zahteva za ustrezno procesno skrbnost same stranke je utemeljena zlasti v primerih, ko je vlagatelj v pravdi le delno uspel in zato z izrednim pravnim sredstvom izpodbija le zanj neugodni del odločitev nižjih sodišč. Dovoljenost revizije je v takem primeru odvisna od ravnanja procesno skrbnega vlagatelja, ki mora pravilno označiti in po potrebi tudi utemeljiti vrednost revizijsko izpodbijanega dela pravnomočne sodbe. Če ne ravna tako, je predlog nepopoln, saj ne omogoča presoje, ali je izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije iz četrtega odstavka 367. člena ZPP.