zavrženje tožbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o prekinitvi upravnega postopka
Sklep o prekinitvi postopka je procesni sklep in ne gre za odločanje o materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnice. Prav tako to ni sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1.
začasna odredba – pogoji za začasno odredbo – težko popravljiva škoda – dokazno breme
Tudi po presoji pritožbenega sodišča iz tožnikove zahteve izhaja, da škodo le zatrjuje, z ničemer pa te škode podrobneje ne obrazloži, ne konkretizira in utemelji in tudi ne izkaže, čeprav je dokazno breme na njegovi strani. Le pavšalne navedbe o tem, da je manjša gospodarska družba in navedbe o tem, da bi se zaradi poplačila carinskega dolga morebiti v izvršbi zarubilo eno od treh tovornih vozil, ne da bi o tem bil priložen kakršenkoli dokaz, še ne more predstavljati podlage za presojo, da je izkazana težko popravljiva škoda. To pa pomeni, da že prvi zakonski pogoj za zahtevano odložitev izvršitve akta ni izpolnjen.
Odločitev o delni ugoditvi tožbenemu zahtevku sta nižji sodišči pravilno utemeljili na določilu 557. člena ZOR, ki posojilojemalca zavezuje k vrnitvi denarja v enakem znesku, kot mu je bilo posojeno.
Tožnik je nastopal v vlogi posojilodajalca pri vseh spornih pogodbah. Če je bila poleg tožnika na pogodbi z dne 19. 2. 1996 kot posojilodajalka navedena tudi E. J., tožniku to aktivne legitimacije ne jemlje.
premoženjska razmerja med zakoncema – skupno premoženje zakoncev – nastanek skupnega premoženja – skupno vlaganje finančnih sredstev v nakup nepremičnine – poplačilo dolgov v zvezi s skupnim premoženjem – določitev deležev na skupnem premoženju – zakonska domneva
Za nastanek skupnega premoženja in za presojo deležev na njem ni pravno odločilna okoliščina, da to morda še ni v celoti odplačano v času nastanka spora med partnerjema. Pomembno tudi ni, kateri od njiju ga je odplačeval in koliko ga je odplačal v času življenjske skupnosti in koliko po njenem prenehanju. Zakonec ima namreč pravico terjati od drugega zakonca povračilo tega, kar je ob poravnavi dolga, ki bremeni oba zakonca, plačal več, kot znaša njegov del dolga. Nič drugačna situacija ni, če je bilo, tako kot v konkretnem primeru, stanovanje kupljeno po določilih SZ na obroke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VS0012524
ZPP člen 39, 184, 339, 339/1, 367, 370, 370/1-2, 379. ZOR člen 919, 919/1, 919/2, 919/3.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti – plačilo zavarovalnine (odškodnine)– višina premoženjske škode zaradi uničenega vozila - rešeni deli - zapadlost terjatve do zavarovalnice – bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve in druge stopnje - odločitev o celotnem tožbenem zahtevku – sprememba tožbe
V primeru, ko je za ugotovitev obstoja obveznosti zavarovalnice ali njenega zneska potreben določen čas, treba šteti da je zavarovalnica prejela obvestilo najkasneje tedaj, ko je prejela mnenje sodnega izvedenca, ki je prvi potrdil obstoj terjatve do zavarovalnice, ne glede na to, če sta ga pravdni stranki sprejeli ali ne in ne glede na to, če je bilo mnenje dano v drugi pravdi. Dokazno breme o obstoju okoliščin, zaradi katerih naj zavarovalnica ne bi bila v zamudi, je na strani zavarovalnice.
Bistvena kršitev ZPP pred sodiščem prve in druge stopnje je, če sodišče prve stopnje ne odloči v celoti o tožbenem zahtevku, pritožbeno sodišče pa na to ne reagira in tudi, kadar sodišče na pritožbeno navedbo odgovori, da tožnik ni nikoli trdil, da je našel kupca za rešene dele vozila, čeprav je to v nasprotju z vsebino ene od tožnikovih pripravljalnih vlog.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Revident ni niti opredelil pravnega vprašanja, niti navedel pravnega pravila, ki naj bi bilo kršeno, prav tako tudi ne okoliščin, ki izkazujejo pomembnost pravnega vprašanja, zato ni izpolnil trditvenega in dokaznega bremena o obstoju pogojev za dovoljenost revizije v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004993
ZKP člen 249, 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1, 395, 395/1. KZ člen 317, 317/1. KZ-1 člen 314, 314/1. URS člen 29, 29-3.
razlogi o odločilnih dejstvih - sprememba sodbe - kršitev kazenskega zakona - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - načelo zakonitosti - izvedenstvo - nejasen izrek - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - opis kaznivega dejanja - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - obstoj kaznivega dejanja - blanketna norma - sprememba pravne opredelitve - povzročitev splošne nevarnosti - opustitveno kaznivo dejanje
Pri opustitvenem kaznivem dejanju se z dopolnilno normo z drugega pravnega področja konkretizira kršitev obveznosti, to je ravnanje, ki je inkriminirano z zapovedno kazensko normo o dolžnosti kaj storiti oziroma preprečiti nastanek prepovedane posledice.
V opisu kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti je vsebina zakonskega znaka „ali opustitvijo dejanja, ki bi ga moral storiti za zagotovitev splošne varnosti ljudi in premoženja“, konkretizirana z opisom dolžnostnega ravnanja obsojenca, ki izhaja iz citiranih določb ZJZ in ZZasV, in ne pomeni le opisa prekrškov.
objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – odgovornost delodajalca – odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - nesreča pri delu – deljena odgovornost
V obravnavanem primeru je bilo ob ustrezni organizaciji delovnega procesa in izvajanju varstvenih ukrepov mogoče preprečiti nevarnost. Tožnik je imel ves čas možnost izklapljanja stroja in ga je lahko nadzoroval, zato sta sodišči pravilno uporabili določila o krivdni odgovornosti in ugotovili, da do nesreče ne bi prišlo, če bi tožnik pred posegom izklopil stroj. Bil je poučen o varstvu pri delu in o tem, da med obratovanjem stroja ne sme posegati v nevarno območje, pa je to zavestno kršil.
ZKP člen 372, 372-1. KZ (1951) člen 119, 119/3, 311.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – svoboda izražanja – svoboda veroizpovedi - zloraba verskih opravil
Obsojenčevo pojasnjevanje nastanka sveta otrokom pri verouku tako, kot ga uči vera in njegovo (osebno) nasprotovanje vsakršni drugačni razlagi objektivno ne pomeni zlorabe verskih opravil in tudi ne ravnanja, ki bi nasprotovalo tedanjemu ustavnemu redu.
ZKP člen 371, 371/2, 420, 420/2, 424, 424/1. URS člen 29.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – pravice obrambe – zagovornik – komunikacija z zagovornikom - odločanje o dokaznem predlogu – seja pritožbenega senata - zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Zgolj navzočnost paznikov pri pogovoru obsojenca z zagovornikom (vizualni nadzor) ne pomeni, da je bila obsojenčeva pravica do prostega komuniciranja z zagovornikom kršena.
Odločitev sodišča, ali je izvedba določenega predlaganega dokaza potrebna, je povezana z ugotavljanjem odločilnih dejstev.
odgovornost delodajalca – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost - nesreča pri delu – varstvo pri delu – napotki delodajalca o izvajanju del - standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje
Zahteva, da bi bilo treba delavcu dati navodila za vsako, še tako očitno in banalno opravilo, in mu jasno nakazati druge možnosti, kako ga lahko opravi, je pretirana in ne predstavlja potrebnega ukrepa v smislu zagotavljanja varstva pri delu.
lastninska pravica na nepremičnini – močnejša pravica – BOT posli - časovna omejitev lastninske pravice
Časovna omejitev ali drugačna pogojenost lastninske pravice nasprotuje načelu njene absolutnosti: preneha le, če kdo drug (in ko) pridobi lastninsko pravico na stvari.
plačilni nalog izdan v postopku o prekrških - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – zavrženje tožbe
Izpodbijani plačilni nalog, izdan zaradi stroškov postopka o prekršku, ni upravni akt v smislu 3. člena ZUS-1, enako tudi dopis, ki ga je poslal upravni organ, ni akt, zoper katerega bi bila dopustna pritožba in posledično tožba v upravnem sporu.
ZGD člen 73, 73/1. Slovenski računovodski standardi (SRS 1993) standard 14, 14-15, 21, 21-5, 22, 22-1. ZDDPO člen 9, 11, 12, 12/1.
ZDoh člen 41, 41/2. Pravilnik o vodenju poslovnih knjig in sestavljanju letnega poročila samostojnega podjetnika posameznika člen 1, 1/2, 20, 20/2. Pravilnik o davčno nepriznanih odhodkih davčnega zavezanca člen 3.
dohodnina - davek od dohodkov iz dejavnosti - potni stroški - kilometrina - dnevnice - samostojni podjetnik - firma - sestavine firme - verodostojna listina - povezanost odhodkov s prihodki - osnovno sredstvo - stroški popravil - stroški reprezentance - blago po izbiri - SRS
Listine, ki so podlaga za knjiženje odhodkov, morajo biti verodostojne knjigovodske listine. To pomeni, da morajo vsebovati natančno navedbo imena (firmo) izdajatelja; nabavljeno blago mora biti opredeljeno, navedba „blago po izbiri ne zadostuje“.
Davčno se priznajo le stroški popravil osnovnih sredstev davčnega zavezanca, ne pa tudi stroški popravil tistih delovnih sredstev, ki niso njegova osnovna sredstva.
Davčno priznani so le tisti odhodki, ki so potrebni za pridobivanje prihodkov.
Z izpodbijanim sklepom tožena stranka ni odločila o tožnikovi pravici, saj je z izpodbijanim sklepom do imenovanja direktorja, vendar največ za dobo enega leta, imenovala vršilko dolžnosti direktorice. Izpodbijani sklep o imenovanju vršilke dolžnosti direktorice nima narave upravnega akta iz drugega člena ZUS-1, temveč je to akt iz 3. člena ZUS-1. Izpodbijani sklep ne vsebuje nobene vsebinske odločitve o kakršnikoli tožnikovi materialnopravni pravici, obveznosti ali pravni koristi, ta akt pa tudi ni bil izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije tožene stranke. Izpodbijani sklep, s katerim je bila imenovana vršilka dolžnosti direktorice, je akt politične diskrecije, zato ne more biti predmet meritornega odločanja v upravnem sporu.
poslovna odškodninska odgovornost – škoda zaradi nepopolne izpolnitve – podlage odškodninske odgovornosti – sklepčnost tožbe
Ob postavljenih tožbenih trditvah in ugotovljenih relevantnih dejstvih, predstavljajo materialnopravno podlago lahko le določbe o poslovni odškodninski obveznosti zaradi nepopolne izpolnitve.
Za sklepčnost tožbe bi moral tožnik postaviti vsaj še trditev (in dokaze) o tem, da je toženki izročil sporni denar v stanju, ki je omogočalo identifikacijo njegove vrednosti in da toženka prejetega denarja ni (v celoti) izročila emisijskima bankama.