odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - presežni delavci, zaposleni za nedoločen čas - sočasno zaposlovanje delavcev preko agencij, ki zagotavljajo delo delavcev drugemu delodajalcu
Odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcem, zaposlenim za nedoločen čas, ob istočasnem zaposlovanju delavcev preko agencij za zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku za določen čas za enaka ali podobna dela, pomeni nedvomno zlorabo. Povečan obseg dela (na primer zaradi izjemnih večjih naročil) lahko pomeni potrebo po dodatnem zaposlovanju, ne pa tudi „nadomeščanja“ redno zaposlenih za nedoločen čas z delavci preko zaposlitvenih agencij.
svetovalna delavka v šoli - opravljanje dodatnih nalog - odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljenost odpovednega razloga - sklenitev nove pogodbe
Tožničina pogodba o zaposlitvi vsebuje samo določbo, da poln delovni čas (40 ur) opravlja delo svetovalne delavke na OŠ L., o obveznosti individualne učne pomoči pa ni nobene določbe. Ker se delo (obseg dela) svetovalne delavke ni spreminjal, ampak je bil očitno vse od sklenitve pogodbe v letu 1998 enak, v letu 2006 ni bilo utemeljenega razloga za odpoved te pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Zaradi sklenjene nove pogodbe o zaposlitvi stara pogodba o zaposlitvi ne more oživeti, ker dve pogodbi o zaposlitvi med istima strankama v istem trenutku ne moreta obstajati.
ZTPDR člen 18, 18/4. ZPP člen 287. ZDR člen 23, 23/3.
prenehanje delovnega razmerja - nedoseganje pričakovanih rezultatov dela - postopek ugotavljanja nedoseganja pričakovanih rezultatov dela - komisija za varstvo pravic delavcev - zavrnitev dokaznega predloga
Tožena stranka ni dokazala, da je komisija za varstvo pravic delavcev kot pristojni organ tožene stranke pred odločitvijo o tožnikovem ugovoru zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja obravnavala mnenje strokovne komisije. S tem sta bili kršeni določili tretjega odstavka 23. člena ZDR90 in četrtega odstavka 18. člena ZTPDR, zato sta izpodbijana sklepa o prenehanju delovnega razmerja nezakonita že iz tega razloga.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS3004049
OZ člen 179. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
nesreča pri delu - nepremoženjska škoda - pravična odškodnina - bistvena kršitev določb postopka - navajanje primerov iz sodne prakse - primerjava odškodnin
Ne gre za kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, če v sodbi ni navedeno, s katerimi drugimi konkretnimi odškodninskimi zadevami je sodišče pri odločanju o višini odškodninskega zahtevka opravilo primerjavo.
Utemeljenost višine odškodnine glede na druge primere iz sodne prakse se presoja tako, da se najprej preračuna, koliko povprečnih mesečnih neto plač na zaposleno osebo v RS znašajo posamezne odškodnine (ki jih primerjamo) na dan izdaje sodbe sodišča prve stopnje. Dobljeni rezultat se uporabi kot kriterij za primerjavo.
Mnenja invalidskih komisij prve in druge stopnje, vključno z dopolnilnim mnenjem invalidske komisije druge stopnje, niso bila v neskladju z izvidi in mnenji specialistov, tožnica pa na ugotovitve invalidske komisije druge stopnje v dopolnilnem mnenju tudi ni imela pripomb, s katerimi bi utemeljila potrebo po razjasnitvi dejanskega stanja še s pomočjo izvedenca medicinske stroke. S tem, ko sodišče prve stopnje ni izvedlo predlaganega dokaza z izvedencem, oziroma sodišče druge stopnje ni sledilo pritožbenim navedbam, s katerimi je tožnica takšno odločitev sodišča prve stopnje grajala, ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka.
individualni program šolanja – pravni interes za revizijo - nedovoljena revizija
Ker se je sporna odločitev nanašala na šolsko leto 2002/2003 in je s potekom tega šolskega leta prenehala učinkovati, si tožnik več ne more izboljšati svojega pravnega položaja. Zato je prenehala tudi pravovarstvena potreba za odločanje v upravnem sporu, tudi za meritorno odločanje o reviziji (prej pritožbi). Pravni interes tožnika v tem upravnem sporu je lahko le dejanske, ne pa pravne narave.
zastaranje odškodninske terjatve – subjektivni zastaralni rok – nepremoženjska škoda – zaključek zdravljenja
ZOR v prvem odstavku 376. člena vsebuje glede pričetka teka subjektivnega zastaralnega roka le splošno določbo: ključen je trenutek, ko oškodovanec zve za škodo in za njenega povzročitelja. Pogoj, da je oškodovanec zvedel za škodo, je neprecizen in dopušča različne interpretacije. Pravo vsebino mu mora zato dati sodišče. V sodni praksi se je izoblikovalo stališče, da se šteje, da je obseg nepremoženjske škode znan, ko je zdravljenje zaključeno in se stanje oškodovanca (in s tem obseg škode) stabilizira.
UPRAVNI SPOR – INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - GRADBENIŠTVO
VS1012904
ZUS-1 člen 36, 36/1-4, 76, 82.
izvršba ukrepa gradbenega inšpektorja – predmet upravnega spora sklep o dovolitvi izvršbe – sodno varstvo v upravnem sporu - poseg v pravice ali pravne koristi – odločitev o pravici, obveznosti ali pravni koristi – upravni akt – sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1
Z navedenim sklepom o dovolitvi izvršbe upravni organ ni odločal o obnovi, ustavitvi ali končanju upravnega postopka in zato zoper izpodbijani sklep po določbi drugega odstavka 5. člena ZUS-1 ni sodnega varstva v upravnem sporu.
Z v tem upravnem sporu izpodbijanim sklepom pa tudi ni bilo poseženo v pravice ali pravne koristi tožeče stranke v smislu 2. člena ZUS-1. Vsebinsko je bilo o pravici oziroma obveznosti tožeče stranke glede uporabe prizidka ali opravljanja dejavnosti v njem odločeno z izvršilnim naslovom, to je inšpektorjevo odločbo z dne 25. 1. 2006, s katero je bila (poleg dolžnosti odstraniti nelegalne gradnje in vzpostavitve prejšnjega stanja), odrejena tudi prepoved uporabe in prepoved opravljanja gospodarskih ali drugih dejavnosti v prizidku. S sklepom o dovolitvi izvršbe, ki ga tožnik s tožbo izpodbija, se ta obveznost le prisilno izvršuje.
Sklep, s katerim občina ustavi postopek za sklenitev pogodbe o nakupu oziroma prodaji zemljišč s ponudnikom iz javnega razpisa, ni upravni akt, ampak akt poslovanja občine, s katerim občina razpolaga s svojim premoženjem.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2. ZPP člen 86, 86/4, 336, 383.
združitev revizij – postulacijska sposobnost – zavrženje revizij
V obravnavani zadevi je tožnik revizije sam vložil, pri tem pa ni izkazal, da bi imel opravljen pravniški državni izpit, zato je Vrhovno sodišče revizije zavrglo.
zavrženje tožbe – sklep o dovolitvi izvršbe – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
S sklepom o dovolitvi izvršbe ni odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke. To odločitev je vseboval izvršilni naslov. Prav tako izpodbijani sklep ni eden izmed sklepov, navedenih v drugem odstavku 5. člena ZUS-1.
Pravica do odbitka DDV je vezana na uporabo blaga oziroma storitev v zvezi z namenom opravljanja dejavnosti. Ker je tožnik na sporni nepremičnini pridobil dvotretjinski solastniški delež, je ne glede na to, če je v celoti investiral izgradnjo poslovnega objekta, tudi opravljanje njegove dejavnosti v poslovnem objektu lahko vezano samo na dvotretjinsko solastništvo objekta, ki skupaj z zemljiščem predstavlja celoto.
ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3. ZUJIK člen 94, 94/5, 120, 120/2.
kulturni projekt - sofinanciranje iz javnih sredstev – začasna odredba – težko popravljiva škoda – učinkovito sodno varstvo – omejeni učinki sodnega varstva – izdaja odločbe pred iztekom roka za odgovor
Ker peti odstavek 94. člena ZUJIK omejuje učinke upravnega spora, je lahko samo začasna odredba edino varovalo na javnem razpisu neizbranemu kandidatu, da prepreči realizacijo odločbe o izbiri. Presoja zakonitosti upravnega akta pa je povsem neučinkovita, če tožnik (neizbrani kandidat) ob ugotovljeni nezakonitosti ne more več doseči namena, zaradi katerega je tožbo sploh vložil.
priznanje kvalifikacije za opravljanje poklica diplomirani zdravstvenik - procesne predpostavke za položaj tožnika v upravnem sporu
Tožnik izpodbija odločbo prvostopenjskega upravnega organa, s katero je bila nekomu drugemu priznana kvalifikacija za opravljanje reguliranega poklica „diplomirani zdravstvenik“. Iz navedene odločbe in podatkov spisa izhaja, da v postopku izdaje navedenega akta tožnik ni bil ne stranka ne stranski udeleženec, zato glede na določbo prvega odstavka 17. člena ZUS-1 ne more biti tožnik. Sodišče prve stopnje je zato pravilno odločilo, ko je tožbo tožnika zavrglo ob predhodnem preizkusu tožbe in se je pri tem pravilno oprlo na določbo 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, po kateri sodišče tožbo zavrže s sklepom, če ugotovi, da tožnik v svoji tožbi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma, če po tem zakonu ne more biti stranka.
ZDDPO člen 32, 38. ZGD člen 459. ZDavP člen 199, 199/2, 199/3, 201, 203.
davek od dobička pravnih oseb – sklep družbenika v enoosebni družbi – vpis v knjigo sklepov – rok za predložitev davčnega obračuna – davek od osebnih prejemkov – popust pri prodaji stanovanj - boniteta
Izplačilo dobička, ki je bilo realizirano, čeprav sklep o delitvi dobička ni bil vpisan v knjigo sklepov v skladu z določbami ZGD, se upošteva pri odmeri davka od dobička pravnih oseb.
Popust od ocenjene vrednosti stanovanj predstavlja za kupca obdavčljiv prejemek in spada v davčno osnovo za odmero davka od osebnih prejemkov.
ZOR člen 177, 177/2, 177/3. ZPP člen 7, 287, 287/1, 339, 339/2-14.
odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost – nesreča pri delu – odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - padec v globino – varstvo pri delu - oprostitev odgovornosti – dokazovanje – obrazloženost dokaznega predloga – informativni dokaz – razpravno načelo
Ker je nepričakovanost oškodovančevega ravnanja predpostavka ne le polne oprostitve odgovornosti (drugi odstavek 177. člena ZOR), pač pa tudi delne (tretji odstavek istega člena), v konkretnem primeru pa ni bila podana, tudi delna oprostitev odgovornosti toženih strank ne pride v poštev.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 83, 83/3. ZPP člen 86, 86/4, 336, 367č, 383.
revizija, ki jo vloži stranka sama - zavrženje revizije - postulacija
Revizijo je vložila stranka sama, pri tem pa ni izkazala niti navajala, da ima opravljen pravniški državni izpit, zato je revizijo vložila oseba, ki te pravice ni imela.
odgovornost delodajalca – nesreča pri delu – zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev – padec na poledenelem cestišču - podlage odškodninske odgovornosti – vzročna zveza – teorija o adekvatni vzročnosti – protipravnost
Po 73. členu tedaj veljavnega ZTPDR morata biti za delodajalčevo
odgovornost
že v izhodišču izpolnjeni dve temeljni predpostavki: da je škoda nastala delavcu na delu ali v zvezi z delom in da je podana delodajalčeva
odgovornost
po splošnih načelih odškodninskega prava (154. člen ZOR).