Bistveni pogoj za odškodninsko odgovornost zavoda je, da upravičencu ni pravočasno izplačal z dokončno odločbo oziroma sodno odločbo priznane denarne dajatve ali jo je izplačal v premajhni višini. Ta pogoj v obravnavani zadevi ni izpolnjen. Ker je bilo dokončno in pravnomočno odločeno, da tožnik nima pravice do predčasne pokojnine, mu tožena stranka ni bila dolžna izplačevati mesečnih zneskov predčasne pokojnine.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 358, 358-4, 379. ZDR člen 111.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nejasen izrek sodbe - nasprotje med razlogi in izrekom
S sodbo sodišča prve stopnje je bil zavrnjen tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tej odločitvi sodišča prve stopnje je pritožbeno sodišče dodalo še nasprotno odločitev, ker je ugotovilo nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Pri tem izpodbijane sodbe (formalno) ni spremenilo (niti razveljavilo), čeprav je iz obrazložitve izpodbijane sodbe razvidno, da je odločilo v skladu z določbo 4. točke 358. člena ZPP.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev delovnih obveznosti - uporaba službene obleke
Tožena stranka je dokazala, da je bila na podlagi pogodbe z naročnikom dolžna zagotoviti, da bodo na delovnih mestih njeni delavci (vključno z receptorji) v predpisanih delovnih oblekah. Tožena stranka bi kršila svoje pogodbene obveznosti, če bi še naprej dopuščala tožnici opravljanje dela brez službene obleke.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/5. ZPP člen 8, 339, 358, 358/1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za odpoved - dejanska ugotovitev - bistvena kršitev določb postopka - prosta presoja dokazov - sprememba dokazne ocene pred sodiščem druge stopnje
Določba 8. člena ZPP vsebuje metodološki napotek za oblikovanje dokazne ocene, bistveno pa je lahko kršena le v primeru, kadar dokazna ocena ni v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene (torej kadar ne ustreza standardu vestnosti in skrbnosti ter ni analitično sintetična), ne pa tudi, če bi bila ocena vsebinsko neprepričljiva.
Zaključek sodišča o datumu seznanitve z razlogom za odpoved pogodbe predstavlja dejansko ugotovitev, na katero je revizijsko sodišče vezano, saj v skladu s tretjim odstavkom 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Sodišče druge stopnje je (sicer ne da bi opravilo glavno obravnavo in zato v nasprotju s 1. točko 358. člena ZPP) samo ugotovilo, kdaj se je tožena stranka seznanila s poslovnim razlogom za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ker revizija v zvezi s tem ne uveljavlja bistvene kršitve določb postopka (prvi odstavek 339. člena v zvezi s 358. členom ZPP), revizijsko sodišče samo v takšno odločitev ni smelo poseči.
ZTPDR člen 18, 18/4. ZPP člen 287. ZDR člen 23, 23/3.
prenehanje delovnega razmerja - nedoseganje pričakovanih rezultatov dela - postopek ugotavljanja nedoseganja pričakovanih rezultatov dela - komisija za varstvo pravic delavcev - zavrnitev dokaznega predloga
Tožena stranka ni dokazala, da je komisija za varstvo pravic delavcev kot pristojni organ tožene stranke pred odločitvijo o tožnikovem ugovoru zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja obravnavala mnenje strokovne komisije. S tem sta bili kršeni določili tretjega odstavka 23. člena ZDR90 in četrtega odstavka 18. člena ZTPDR, zato sta izpodbijana sklepa o prenehanju delovnega razmerja nezakonita že iz tega razloga.
zavrženje tožbe – sklep o dovolitvi izvršbe – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
S sklepom o dovolitvi izvršbe ni odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke. To odločitev je vseboval izvršilni naslov. Prav tako izpodbijani sklep ni eden izmed sklepov, navedenih v drugem odstavku 5. člena ZUS-1.
ZUS člen 1, 1/2, 1/3, 3, 3/1, 28, 28/3, 34, 34/1-3. ZUP člen 2. ZJU člen 5, 57, 65. ZDR člen 240, 240/5. URS člen 49, 49/3.
interni natečaj – obvestilo o neizbiri kandidata – upravni akt – poseg v ustavne pravice – subsidiarni upravni spor – drugo sodno varstvo
Obvestilo o neizbiri na internem natečaju, ni upravni akt saj z njim ni bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni korist s področja upravnega prava, ampak do seznanitve z odločitvijo v kadrovski zadevi, kjer je državni organ nastopal kot delodajalec in ne kot nosilec upravne oblasti. Sodno varstvo neizbranih kandidatov na internem natečaju za zaposlitev javnega uslužbenca je po presoji pritožbenega sodišča zagotovljeno po Zakonu o delovnih razmerjih.
Odločitev o delni ugoditvi tožbenemu zahtevku sta nižji sodišči pravilno utemeljili na določilu 557. člena ZOR, ki posojilojemalca zavezuje k vrnitvi denarja v enakem znesku, kot mu je bilo posojeno.
Tožnik je nastopal v vlogi posojilodajalca pri vseh spornih pogodbah. Če je bila poleg tožnika na pogodbi z dne 19. 2. 1996 kot posojilodajalka navedena tudi E. J., tožniku to aktivne legitimacije ne jemlje.
zavrženje tožbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o prekinitvi upravnega postopka
Sklep o prekinitvi postopka je procesni sklep in ne gre za odločanje o materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnice. Prav tako to ni sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 83, 83/3. ZPP člen 86, 86/4, 336, 367č, 383.
revizija, ki jo vloži stranka sama - zavrženje revizije - postulacija
Revizijo je vložila stranka sama, pri tem pa ni izkazala niti navajala, da ima opravljen pravniški državni izpit, zato je revizijo vložila oseba, ki te pravice ni imela.
lastninska pravica na nepremičnini – močnejša pravica – BOT posli - časovna omejitev lastninske pravice
Časovna omejitev ali drugačna pogojenost lastninske pravice nasprotuje načelu njene absolutnosti: preneha le, če kdo drug (in ko) pridobi lastninsko pravico na stvari.
dogovornost države - neupravičen pripor – pravice osebnosti - duševne bolečine zaradi okrnitve svobode – podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - načelo individualizacije višine odškodnine - - načelo objektivne pogojenosti odškodnine
Materialnopravno podlago odškodninske odgovornosti države zaradi neutemeljenega pripora avtonomno ureja ZKP, za odmero odškodnine pa se uporabljajo obligacijskopravni predpisi, v konkretnem primeru ZOR.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - kaznivo dejanje zoper ljudstvo in državo
Očitek, da je obsojenec vedel za pripravljanje kaznivih dejanj iz 2. člena ZKLD, mora biti konkretiziran na način, da so v zvezi s tem navedena dejstva in okoliščine, ki predstavljajo konkretizacijo kakšnega od dejanj, ki so navedena v 3. členu ZKLD.
začasna odredba – pogoji za začasno odredbo – težko popravljiva škoda – dokazno breme
Tudi po presoji pritožbenega sodišča iz tožnikove zahteve izhaja, da škodo le zatrjuje, z ničemer pa te škode podrobneje ne obrazloži, ne konkretizira in utemelji in tudi ne izkaže, čeprav je dokazno breme na njegovi strani. Le pavšalne navedbe o tem, da je manjša gospodarska družba in navedbe o tem, da bi se zaradi poplačila carinskega dolga morebiti v izvršbi zarubilo eno od treh tovornih vozil, ne da bi o tem bil priložen kakršenkoli dokaz, še ne more predstavljati podlage za presojo, da je izkazana težko popravljiva škoda. To pa pomeni, da že prvi zakonski pogoj za zahtevano odložitev izvršitve akta ni izpolnjen.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Revident ni niti opredelil pravnega vprašanja, niti navedel pravnega pravila, ki naj bi bilo kršeno, prav tako tudi ne okoliščin, ki izkazujejo pomembnost pravnega vprašanja, zato ni izpolnil trditvenega in dokaznega bremena o obstoju pogojev za dovoljenost revizije v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
zastaranje odškodninske terjatve – subjektivni zastaralni rok – nepremoženjska škoda – zaključek zdravljenja
ZOR v prvem odstavku 376. člena vsebuje glede pričetka teka subjektivnega zastaralnega roka le splošno določbo: ključen je trenutek, ko oškodovanec zve za škodo in za njenega povzročitelja. Pogoj, da je oškodovanec zvedel za škodo, je neprecizen in dopušča različne interpretacije. Pravo vsebino mu mora zato dati sodišče. V sodni praksi se je izoblikovalo stališče, da se šteje, da je obseg nepremoženjske škode znan, ko je zdravljenje zaključeno in se stanje oškodovanca (in s tem obseg škode) stabilizira.
UPRAVNI SPOR – INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - GRADBENIŠTVO
VS1012904
ZUS-1 člen 36, 36/1-4, 76, 82.
izvršba ukrepa gradbenega inšpektorja – predmet upravnega spora sklep o dovolitvi izvršbe – sodno varstvo v upravnem sporu - poseg v pravice ali pravne koristi – odločitev o pravici, obveznosti ali pravni koristi – upravni akt – sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1
Z navedenim sklepom o dovolitvi izvršbe upravni organ ni odločal o obnovi, ustavitvi ali končanju upravnega postopka in zato zoper izpodbijani sklep po določbi drugega odstavka 5. člena ZUS-1 ni sodnega varstva v upravnem sporu.
Z v tem upravnem sporu izpodbijanim sklepom pa tudi ni bilo poseženo v pravice ali pravne koristi tožeče stranke v smislu 2. člena ZUS-1. Vsebinsko je bilo o pravici oziroma obveznosti tožeče stranke glede uporabe prizidka ali opravljanja dejavnosti v njem odločeno z izvršilnim naslovom, to je inšpektorjevo odločbo z dne 25. 1. 2006, s katero je bila (poleg dolžnosti odstraniti nelegalne gradnje in vzpostavitve prejšnjega stanja), odrejena tudi prepoved uporabe in prepoved opravljanja gospodarskih ali drugih dejavnosti v prizidku. S sklepom o dovolitvi izvršbe, ki ga tožnik s tožbo izpodbija, se ta obveznost le prisilno izvršuje.
Z izpodbijanim sklepom tožena stranka ni odločila o tožnikovi pravici, saj je z izpodbijanim sklepom do imenovanja direktorja, vendar največ za dobo enega leta, imenovala vršilko dolžnosti direktorice. Izpodbijani sklep o imenovanju vršilke dolžnosti direktorice nima narave upravnega akta iz drugega člena ZUS-1, temveč je to akt iz 3. člena ZUS-1. Izpodbijani sklep ne vsebuje nobene vsebinske odločitve o kakršnikoli tožnikovi materialnopravni pravici, obveznosti ali pravni koristi, ta akt pa tudi ni bil izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije tožene stranke. Izpodbijani sklep, s katerim je bila imenovana vršilka dolžnosti direktorice, je akt politične diskrecije, zato ne more biti predmet meritornega odločanja v upravnem sporu.