ZUS člen 1, 1/2, 3, 3/1, 34, 34/1-3. ZJN člen 124. ZRPJN člen 23, 23/5.
postavitev reklamnih objektov – javno naročilo male vrednosti – sklep o izbiri najugodnejšega ponudnika – sodno varstvo - upravni akt – zavrženje tožbe
V postopku javnega naročanja nastopata naročnik in ponudnik kot stranki v premoženjskopravnih razmerjih, za katera veljajo temeljna načela premoženjskega, zlasti obligacijskega prava. Ponudnikom je varstvo njihovih pravic zagotovljeno v revizijskem postopku po Zakonu o reviziji postopkov javnega naročanja in v nadaljevanju sodno varstvo pred sodiščem splošne pristojnosti. Odločbe, izdane v postopku oddaje javnega naročila, zato nimajo narave posamičnega upravnega akta in je zoper te odločbe sodno varstvo v upravnem sporu izključeno.
obnova postopka - žrtve vojnega nasilja – status vojaškega vojnega invalida – dokazovanje – revizija – meje preizkusa izpodbijane sodbe – glavna obravnava
Glede na dejansko ugotovitev v obnovljenem postopku, na katero je Vrhovno sodišče vezano, je pravilna presoja sodišča prve stopnje in obeh upravnih organov, da je v obravnavani zadevi podana le verjetnost obstoja zatrjevanih dejstev, kar pa za priznanje statusa in pravic vojaškega vojnega invalida ne zadostuje.
Če pritožbeni razlogi niso navedeni, Vrhovno sodišče po uradni dolžnosti preizkusi izpodbijano odločbo le glede bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu in pravilne uporabe materialnega prava.
Tožnica od tožene stranke ni zahtevala odločitve o priznanju obstoja delovnega razmerja za nazaj, saj je to izrecno navedla. Tudi za naprej (od 1. 1. 2002) iz vloge ne izhaja zahteva za priznanje delovnega razmerja prav na podlagi trditev o obstoju elementov delovnega razmerja glede na konkretna dela, ki jih je tožnica opravljala pred tem.
imenovanje na vojaško dolžnost - prevedba v uradniški naziv - imenovanje v naziv - zavrženje tožbe - vezanost na pravnomočno sodno odločbo - plačni razred
Sodišče prve stopnje je kot nedovoljeno zavrglo tožbo za razveljavitev ukaza o imenovanju tožnice na formacijsko dolžnost pomočnika za psihološko dejavnost in istočasnem imenovanju v naziv vojaški uslužbenec XIII. razreda in tožbo v zvezi z zahtevkom za izdajo ukaza o imenovanju v naziv vojaškega uslužbenca XIV. razreda. Sklep sodišča prve stopnje o zavrženju je pravnomočen in je nanj vezano tako sodišče druge stopnje kot revizijsko sodišče. Dejstvo, da je bila tožnica z ukazom imenovana na formacijsko dolžnost pomočnika za psihologijo in hkrati na tej dolžnosti imenovana v naziv vojaški uslužbenec XIII. razreda, zato ni moglo biti več predmet presoje pritožbenega in revizijskega sodišča.
ZIRD člen 18, 56. ZDR člen 4, 11, 20. ZSV člen 16, 65. ZIRD člen 45 - 50. ZDoh-1 člen 20, 20-16.
obstoj delovnega razmerja - rejniška dejavnost - organiziran delovni proces
Prvi pogoj za obstoj delovnega razmerja po 4. členu ZDR je prostovoljna vključitev v organiziran delovni proces delodajalca, kar predpostavlja situacije in primere, ko delodajalec sam vodi, načrtuje in organizira opravljanje neke dejavnosti, v zvezi s tem običajno tudi zagotavlja pogoje za opravljanje takšne dejavnosti (npr. prostore, sredstva), in sicer kot delovni proces, ki je organiziran tudi tako, da so v naprej določeni pogoji za opravljanje del v okviru tega procesa. Ker je rejništvo kot posebna oblika varstva in vzgoje otrok sistemsko urejeno drugače, saj prvo in drugo tožena stranka ne izvajata te dejavnosti v okviru lastnega organiziranega delovnega procesa, temveč imata v zvezi z opravljanjem te dejavnosti le posebna zakonska pooblastila oziroma naloge, že prvi element delovnega razmerja ni podan.
dopustitev revizije - pritožbeni razlogi - odstop od sodne prakse - plačilo iz naslova uspešnosti poslovanja - božičnica
Ker tožnik s citiranimi odločitvami Višjega delovnega in socialnega sodišča ne dokazuje neenotnosti prakse sodišča druge stopnje glede bistvenega pravnega vprašanja in tudi ne, da praksa odstopa od prakse Vrhovnega sodišča, pritožbi ni mogoče ugoditi in dopustiti revizije.
ZZ člen 48. ZOFVI člen 48, 80, 115. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/5. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (1994) člen 39. Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje izobraževalnih programov za pridobitev poklicne in srednje strokovne izobrazbe (2003) člen 13.
knjižničar - kriteriji za določitev trajno presežnih delavcev - odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za odpoved - kriteriji iz kolektivne pogodbe - izvenproračunska sredstva
Delodajalec je v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi (tudi manjšemu številu delavcev iz poslovnega razloga po ZDR) dolžan upoštevati kriterije za določitev presežnih delavcev po veljavnih kolektivnih pogodbah, ne glede na to, če so te izhajale še iz opredelitve operativnih razlogov za prenehanje delovnega razmerja po prejšnji zakonodaji.
Kdaj se delodajalec seznani z razlogi za redno odpoved (podobno za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi) je dejansko vprašanje; zaključek sodišča o tem predstavlja dejansko ugotovitev, ki ne more biti predmet revizijske presoje.
odkup in unovčenje čekov - odškodninska odgovornost delavca - vzročna zveza
V smislu naravne vzročnosti je v dani situaciji škodo povzročilo več vzrokov, zato bi morala tožeča stranka, ki nosi trditveno in dokazno breme za vzročno zvezo, zatrjevati in nato tudi dokazati ne le nedopustnost toženčeve opustitve pravočasnega pošiljanja odkupljenih čekov na unovčenje tuji banki ter nastanek škode, marveč tudi, da je bila prav nedopustna opustitev toženca tista ključna okoliščina, ki je privedla do nastanka škode in jo je mogoče šteti za pravno upošteven vzrok.
Prizadeta stranka ima zaradi dogovorjene predkupne pravice pravico zahtevati, da se razveljavi kupoprodajna pogodba za stvar, obremenjeno s predkupno pravico, vendar mora s tožbenim zahtevkom tudi zahtevati, da tožena stranka z njo sklene kupoprodajno pogodbo, pod enakimi pogoji, kot je bila sklenjena z drugo stranko. Ker je tožeča stranka zahtevala samo razveljavitev kupoprodajne pogodbe in izročitev osebnega avtomobila, v tožbenem zahtevku manjka del, ki bi za tako izročitev pomenil pravno podlago.
sprememba delodajalca - poslabšanje pravic - odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpovedni rok - neupravičen izostanek z dela - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Ureditev odpovednega roka za primer odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, podane s strani delodajalca (drugi odstavek 92. člena ZDR), velja na podlagi tretjega odstavka 73. člena ZDR tudi za primere, ko delavec po spremembi delodajalca odpove pogodbo o zaposlitvi zaradi objektivnega poslabšanja pravic pri delodajalcu prevzemniku.
predsednik sindikata - prenehanje funkcije - prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas - nezakonita razrešitev - stvarna pristojnost
Ker zaradi prenehanja mandata tožnik funkcije predsednika sindikata ni več mogel opravljati, je delo, za katero je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas, s tem dnem opravil. Razlog, zaradi katerega je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas, je s tem dnem prenehal, s tem pa je prenehala veljati tudi pogodba o zaposlitvi za določen čas.
V sodbi revizijskega sodišča, s katero je bila izpodbijana odločba spremenjena, je izpadla odločitev o stroških postopka pred sodiščem druge in prve stopnje. Predlog za izdajo dopolnilne sodbe je zato utemeljen.
Bistveni pogoj za odškodninsko odgovornost zavoda je, da upravičencu ni pravočasno izplačal z dokončno odločbo oziroma sodno odločbo priznane denarne dajatve ali jo je izplačal v premajhni višini. Ta pogoj v obravnavani zadevi ni izpolnjen. Ker je bilo dokončno in pravnomočno odločeno, da tožnik nima pravice do predčasne pokojnine, mu tožena stranka ni bila dolžna izplačevati mesečnih zneskov predčasne pokojnine.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev delovnih obveznosti - uporaba službene obleke
Tožena stranka je dokazala, da je bila na podlagi pogodbe z naročnikom dolžna zagotoviti, da bodo na delovnih mestih njeni delavci (vključno z receptorji) v predpisanih delovnih oblekah. Tožena stranka bi kršila svoje pogodbene obveznosti, če bi še naprej dopuščala tožnici opravljanje dela brez službene obleke.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 358, 358-4, 379. ZDR člen 111.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nejasen izrek sodbe - nasprotje med razlogi in izrekom
S sodbo sodišča prve stopnje je bil zavrnjen tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tej odločitvi sodišča prve stopnje je pritožbeno sodišče dodalo še nasprotno odločitev, ker je ugotovilo nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Pri tem izpodbijane sodbe (formalno) ni spremenilo (niti razveljavilo), čeprav je iz obrazložitve izpodbijane sodbe razvidno, da je odločilo v skladu z določbo 4. točke 358. člena ZPP.
Zavarovanci do takratnega nosilca zavarovanja vojaških zavarovancev, ki so nadaljevali z delom v JLA oziroma Vojski Jugoslavije in ostali zavarovanci po 18. oktobru 1991 že tujega nosilca zavarovanja, pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje niso pridobili pravice do pokojnine, saj so to pravico lahko uveljavljali pri nosilcu zavarovanja, pri katerem so ostali v zavarovanju.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/5. ZPP člen 8, 339, 358, 358/1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za odpoved - dejanska ugotovitev - bistvena kršitev določb postopka - prosta presoja dokazov - sprememba dokazne ocene pred sodiščem druge stopnje
Določba 8. člena ZPP vsebuje metodološki napotek za oblikovanje dokazne ocene, bistveno pa je lahko kršena le v primeru, kadar dokazna ocena ni v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene (torej kadar ne ustreza standardu vestnosti in skrbnosti ter ni analitično sintetična), ne pa tudi, če bi bila ocena vsebinsko neprepričljiva.
Zaključek sodišča o datumu seznanitve z razlogom za odpoved pogodbe predstavlja dejansko ugotovitev, na katero je revizijsko sodišče vezano, saj v skladu s tretjim odstavkom 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Sodišče druge stopnje je (sicer ne da bi opravilo glavno obravnavo in zato v nasprotju s 1. točko 358. člena ZPP) samo ugotovilo, kdaj se je tožena stranka seznanila s poslovnim razlogom za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ker revizija v zvezi s tem ne uveljavlja bistvene kršitve določb postopka (prvi odstavek 339. člena v zvezi s 358. členom ZPP), revizijsko sodišče samo v takšno odločitev ni smelo poseči.