Če pritožbeni razlogi niso navedeni, Vrhovno sodišče po uradni dolžnosti preizkusi izpodbijano odločbo le glede bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu in pravilne uporabe materialnega prava.
Potrdilo davčnega organa o višini katastrskega dohodka je javna listina.
Ugovori v zvezi z neskladjem katastrskih podatkov v zemljiškem katastru z dejanskim stanjem zemljišča v naravi se ne morejo uspešno uveljavljati v postopku odmere družinskega dodatka po ZVojI, temveč v posebnem ugotovitvenem postopku pri geodetskem upravnem organu.
sklep o določitvi pooblaščene revizorske družbe – dopustnost upravnega spora – akt, s katerim je odločeno o kakšni pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke
Sklep o določitvi pooblaščene revizijske družbe nima pravne narave akta, izdanega v upravni stvari v smislu določbe 2. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP in tudi ne drugega akta, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Ugotovitve, ki bodo sledile na podlagi izdanega sklepa, namreč lahko vplivajo le na pogodbeno razmerje med tožečo stranko in toženo stranko, saj bo na podlagi teh ugotovitev tožena stranka lahko odločala o ukrepih zoper tožečo stranko, pri čemer pa ne gre za oblastveno odločanje nosilca javnih pooblastil, temveč za uveljavljanje pogodbenih pravic in obveznosti na podlagi sklenjene pogodbe.
Tožnica od tožene stranke ni zahtevala odločitve o priznanju obstoja delovnega razmerja za nazaj, saj je to izrecno navedla. Tudi za naprej (od 1. 1. 2002) iz vloge ne izhaja zahteva za priznanje delovnega razmerja prav na podlagi trditev o obstoju elementov delovnega razmerja glede na konkretna dela, ki jih je tožnica opravljala pred tem.
dopustitev revizije - pritožbeni razlogi - odstop od sodne prakse - plačilo iz naslova uspešnosti poslovanja - božičnica
Ker tožnik s citiranimi odločitvami Višjega delovnega in socialnega sodišča ne dokazuje neenotnosti prakse sodišča druge stopnje glede bistvenega pravnega vprašanja in tudi ne, da praksa odstopa od prakse Vrhovnega sodišča, pritožbi ni mogoče ugoditi in dopustiti revizije.
odkup in unovčenje čekov - odškodninska odgovornost delavca - vzročna zveza
V smislu naravne vzročnosti je v dani situaciji škodo povzročilo več vzrokov, zato bi morala tožeča stranka, ki nosi trditveno in dokazno breme za vzročno zvezo, zatrjevati in nato tudi dokazati ne le nedopustnost toženčeve opustitve pravočasnega pošiljanja odkupljenih čekov na unovčenje tuji banki ter nastanek škode, marveč tudi, da je bila prav nedopustna opustitev toženca tista ključna okoliščina, ki je privedla do nastanka škode in jo je mogoče šteti za pravno upošteven vzrok.
imenovanje na vojaško dolžnost - prevedba v uradniški naziv - imenovanje v naziv - zavrženje tožbe - vezanost na pravnomočno sodno odločbo - plačni razred
Sodišče prve stopnje je kot nedovoljeno zavrglo tožbo za razveljavitev ukaza o imenovanju tožnice na formacijsko dolžnost pomočnika za psihološko dejavnost in istočasnem imenovanju v naziv vojaški uslužbenec XIII. razreda in tožbo v zvezi z zahtevkom za izdajo ukaza o imenovanju v naziv vojaškega uslužbenca XIV. razreda. Sklep sodišča prve stopnje o zavrženju je pravnomočen in je nanj vezano tako sodišče druge stopnje kot revizijsko sodišče. Dejstvo, da je bila tožnica z ukazom imenovana na formacijsko dolžnost pomočnika za psihologijo in hkrati na tej dolžnosti imenovana v naziv vojaški uslužbenec XIII. razreda, zato ni moglo biti več predmet presoje pritožbenega in revizijskega sodišča.
ZIRD člen 18, 56. ZDR člen 4, 11, 20. ZSV člen 16, 65. ZIRD člen 45 - 50. ZDoh-1 člen 20, 20-16.
obstoj delovnega razmerja - rejniška dejavnost - organiziran delovni proces
Prvi pogoj za obstoj delovnega razmerja po 4. členu ZDR je prostovoljna vključitev v organiziran delovni proces delodajalca, kar predpostavlja situacije in primere, ko delodajalec sam vodi, načrtuje in organizira opravljanje neke dejavnosti, v zvezi s tem običajno tudi zagotavlja pogoje za opravljanje takšne dejavnosti (npr. prostore, sredstva), in sicer kot delovni proces, ki je organiziran tudi tako, da so v naprej določeni pogoji za opravljanje del v okviru tega procesa. Ker je rejništvo kot posebna oblika varstva in vzgoje otrok sistemsko urejeno drugače, saj prvo in drugo tožena stranka ne izvajata te dejavnosti v okviru lastnega organiziranega delovnega procesa, temveč imata v zvezi z opravljanjem te dejavnosti le posebna zakonska pooblastila oziroma naloge, že prvi element delovnega razmerja ni podan.
ZZ člen 48. ZOFVI člen 48, 80, 115. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/5. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (1994) člen 39. Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje izobraževalnih programov za pridobitev poklicne in srednje strokovne izobrazbe (2003) člen 13.
knjižničar - kriteriji za določitev trajno presežnih delavcev - odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za odpoved - kriteriji iz kolektivne pogodbe - izvenproračunska sredstva
Delodajalec je v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi (tudi manjšemu številu delavcev iz poslovnega razloga po ZDR) dolžan upoštevati kriterije za določitev presežnih delavcev po veljavnih kolektivnih pogodbah, ne glede na to, če so te izhajale še iz opredelitve operativnih razlogov za prenehanje delovnega razmerja po prejšnji zakonodaji.
Kdaj se delodajalec seznani z razlogi za redno odpoved (podobno za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi) je dejansko vprašanje; zaključek sodišča o tem predstavlja dejansko ugotovitev, ki ne more biti predmet revizijske presoje.
Prizadeta stranka ima zaradi dogovorjene predkupne pravice pravico zahtevati, da se razveljavi kupoprodajna pogodba za stvar, obremenjeno s predkupno pravico, vendar mora s tožbenim zahtevkom tudi zahtevati, da tožena stranka z njo sklene kupoprodajno pogodbo, pod enakimi pogoji, kot je bila sklenjena z drugo stranko. Ker je tožeča stranka zahtevala samo razveljavitev kupoprodajne pogodbe in izročitev osebnega avtomobila, v tožbenem zahtevku manjka del, ki bi za tako izročitev pomenil pravno podlago.
Mnenja invalidskih komisij prve in druge stopnje, vključno z dopolnilnim mnenjem invalidske komisije druge stopnje, niso bila v neskladju z izvidi in mnenji specialistov, tožnica pa na ugotovitve invalidske komisije druge stopnje v dopolnilnem mnenju tudi ni imela pripomb, s katerimi bi utemeljila potrebo po razjasnitvi dejanskega stanja še s pomočjo izvedenca medicinske stroke. S tem, ko sodišče prve stopnje ni izvedlo predlaganega dokaza z izvedencem, oziroma sodišče druge stopnje ni sledilo pritožbenim navedbam, s katerimi je tožnica takšno odločitev sodišča prve stopnje grajala, ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka.
svetovalna delavka v šoli - opravljanje dodatnih nalog - odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljenost odpovednega razloga - sklenitev nove pogodbe
Tožničina pogodba o zaposlitvi vsebuje samo določbo, da poln delovni čas (40 ur) opravlja delo svetovalne delavke na OŠ L., o obveznosti individualne učne pomoči pa ni nobene določbe. Ker se delo (obseg dela) svetovalne delavke ni spreminjal, ampak je bil očitno vse od sklenitve pogodbe v letu 1998 enak, v letu 2006 ni bilo utemeljenega razloga za odpoved te pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Zaradi sklenjene nove pogodbe o zaposlitvi stara pogodba o zaposlitvi ne more oživeti, ker dve pogodbi o zaposlitvi med istima strankama v istem trenutku ne moreta obstajati.
sprememba delodajalca - poslabšanje pravic - odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpovedni rok - neupravičen izostanek z dela - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Ureditev odpovednega roka za primer odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, podane s strani delodajalca (drugi odstavek 92. člena ZDR), velja na podlagi tretjega odstavka 73. člena ZDR tudi za primere, ko delavec po spremembi delodajalca odpove pogodbo o zaposlitvi zaradi objektivnega poslabšanja pravic pri delodajalcu prevzemniku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS3004049
OZ člen 179. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
nesreča pri delu - nepremoženjska škoda - pravična odškodnina - bistvena kršitev določb postopka - navajanje primerov iz sodne prakse - primerjava odškodnin
Ne gre za kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, če v sodbi ni navedeno, s katerimi drugimi konkretnimi odškodninskimi zadevami je sodišče pri odločanju o višini odškodninskega zahtevka opravilo primerjavo.
Utemeljenost višine odškodnine glede na druge primere iz sodne prakse se presoja tako, da se najprej preračuna, koliko povprečnih mesečnih neto plač na zaposleno osebo v RS znašajo posamezne odškodnine (ki jih primerjamo) na dan izdaje sodbe sodišča prve stopnje. Dobljeni rezultat se uporabi kot kriterij za primerjavo.
predsednik sindikata - prenehanje funkcije - prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas - nezakonita razrešitev - stvarna pristojnost
Ker zaradi prenehanja mandata tožnik funkcije predsednika sindikata ni več mogel opravljati, je delo, za katero je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas, s tem dnem opravil. Razlog, zaradi katerega je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas, je s tem dnem prenehal, s tem pa je prenehala veljati tudi pogodba o zaposlitvi za določen čas.
Zavarovanci do takratnega nosilca zavarovanja vojaških zavarovancev, ki so nadaljevali z delom v JLA oziroma Vojski Jugoslavije in ostali zavarovanci po 18. oktobru 1991 že tujega nosilca zavarovanja, pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje niso pridobili pravice do pokojnine, saj so to pravico lahko uveljavljali pri nosilcu zavarovanja, pri katerem so ostali v zavarovanju.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - presežni delavci, zaposleni za nedoločen čas - sočasno zaposlovanje delavcev preko agencij, ki zagotavljajo delo delavcev drugemu delodajalcu
Odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcem, zaposlenim za nedoločen čas, ob istočasnem zaposlovanju delavcev preko agencij za zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku za določen čas za enaka ali podobna dela, pomeni nedvomno zlorabo. Povečan obseg dela (na primer zaradi izjemnih večjih naročil) lahko pomeni potrebo po dodatnem zaposlovanju, ne pa tudi „nadomeščanja“ redno zaposlenih za nedoločen čas z delavci preko zaposlitvenih agencij.
V sodbi revizijskega sodišča, s katero je bila izpodbijana odločba spremenjena, je izpadla odločitev o stroških postopka pred sodiščem druge in prve stopnje. Predlog za izdajo dopolnilne sodbe je zato utemeljen.