davek od dohodkov iz dejavnosti – davčno upoštevni odhodki – stroški za izobraževanje – stroški reprezentance – predpisana vsebina računa
Ker sporni računi niso sestavljeni skladno z določbo 20. člena Pravilnika in po SRS (1993) 21, jih na podlagi 11. člena ZDDPO ni mogoče upoštevati kot davčno upoštevne odhodke.
predlog za dopustitev revizije - nepopoln predlog - procesna skrbnost stranke - nediferencirana vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog za dopustitev revizije, v katerem stranka denarno (ali sicer določljivo) ne opredeli vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, je nepopoln (primerjaj tudi s pravnim mnenjem, sprejetim na Občni seji VS RS 26. junija 2002 – Pravna mnenja I/2002, str. 18). Ker se v postopku z revizijo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev (336. člen v zvezi s 383. členom istega zakona), je bilo treba nepopoln predlog za dopustitev revizije zavreči.
izvajanje dokazov – prekluzija – kriteriji za zavrnitev dokaznih predlogov
Kriterijev, ki utemeljujejo odločitev o ugoditvi ali zavrnitvi dokaznega predloga stranke, je več. Sodišču predlaganih dokazov ni treba izvajati zlasti če so nepotrebni, ker je dejstvo že dokazano, če so nerelevantni, ker je dejstvo, ki naj bi ga dokazovali, za odločitev pravno nepomembno in če so dokazi neprimerni za ugotovitev določenega spornega dejstva. Izpolnjevanje kriterijev za izvedbo posameznega predlaganega dokaza sodišče tehta samo, če gre za takšen dokazni predlog, ki ga sme upoštevati.
Za potrebe obračuna DDV je pomembno vprašanje, ali je tožeča stranka za zaračunani znesek „pogodbene kazni“ dejansko opravila kakšne storitve v smislu ZDDV, ali ne. Če storitev ni opravila, tudi ni dolžna plačati DDV. Če pa je storitve opravila, pa je treba ugotoviti, kakšne so bile te storitve in ob tem ugotoviti, ali gre morda za storitve, ki so oproščene plačila DDV.
ZPP člen 105a, 105a/2, 165, 165/3. ZUS-1 člen 22, 22/1, 77. ZST člen 34, 34/1.
sodna taksa za tožbo – pravočasno plačilo
Ker je tožnik sodno takso plačal znotraj 15-dnevnega roka, določenega v plačilnem nalogu, je takso plačal pravočasno in je odločitev sodišča prve stopnje, ki je zaradi neplačila sodne takse štelo tožbo za umaknjeno, napačna.
Določba, da pazi sodišče na ničnost po uradni dolžnosti, ne predstavlja nobene izjeme od razpravnega načela. Pomeni le to, da mora sodišče ničnost upoštevati, četudi se zainteresirana stranka nanjo sploh ne sklicuje, a le če razpolaga z dejstvi, ki tvorijo podlago za izrek ničnostne sankcije. Trditvena podlaga, ki je bila predmet obravnave na nižjih stopnjah, tako sodiščema ni dopuščala presoje morebitne ničnosti posojilnih pogodb tudi po določbah bančne zakonodaje, zato je očitek zmotne uporabe materialnega prava neutemeljen.
ZUS-1 člen 65. ZUS člen 61. ZTLR člen 70, 70/1, 70/2. Slovenski računovodski standardi SRS(1993) standard 1-21, 1-23, 2, 5-9, 13-14, 21-10, 22, 22-1. ZDDPO člen 11, 15, 16, 25. ZGD člen 4, 4/1.
davek od dobička pravnih oseb – amortizacija – lastništvo stavbe - povezanost objekta in zemljišča – superficies solo cedit – osnovno sredstvo
Stvar mora biti v lasti ali finančnem najemu davčnega zavezanca, da ga ta lahko knjiži kot svoje osnovno sredstvo.
Osnovno sredstvo se lahko amortizira le, če ga davčni zavezanec uporablja za opravljanje svoje dejavnosti.
Revizijsko sodišče je v številnih odločbah že pojasnilo, da ima navedba le ene oziroma skupne vrednosti spornega predmeta za več zahtevkov z različno dejansko in (ali) pravno podlago enake posledice kot opustitev navedbe vrednosti spornega predmeta: v takem primeru si nobena od pravdnih strank ne zagotovi pravice do revizije.
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - GRADBENIŠTVO - UPRAVNI SPOR
VS1011989
ZUS-1 člen 2, 5, 5/2 76, 76/2, 82.
dovolitev in odlog izvršbe – upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu– zavrženje tožbe
Z izpodbijanima prvostopnima upravnima aktoma po presoji pritožbenega sodišča ni poseženo v tožnikovo pravico, obveznost ali pravno korist. To odločitev je namreč vseboval izvršilni naslov, to je odločba s katero je bila tožniku med drugim naložena obveznost odstranitve nelegalno zgrajenega objekta. Ta ukrep pa se z izpodbijanim prvostopnim upravnim sklepom le prisilno izvršuje, ker tožnik naloženega ukrepa ni izpolnil sam.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZUP člen 260, 260-5.
dovoljenost revizije - obnova upravnega postopka – neresnične navedbe stranke - pomembno pravno vprašanje - odstop od sodne prakse – zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme
Revident, ki zatrjuje dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, mora natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje, pravno pravilo, ki je bilo kršeno, okoliščine, ki izkazujejo njegovo pomembnost, ter obrazložiti, zakaj naj bi sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Če zatrjuje odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča, mora izkazati obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, in navesti opravilne številke sodnih odločb Vrhovnega sodišča.
Če gre za spor iz civilnopravnega razmerja, ni molka organa in tudi ne gre za upravno stvar. Takšno tožbo sodišče zavrže ob predhodnem preizkusu tožbe.
Ob preizkusu pritožbe v tej zadevi je Vrhovno sodišče ugotovilo, da tožnica v pritožbi ni navedla nobenega pritožbenega razloga iz prvega odstavka 75. člena ZUS-1, zaradi katerega se sme izpodbijati odločitev sodišča prve stopnje. Gre torej za neobrazloženo pritožbo. Zato je Vrhovno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo glede obstoja bistvenih kršitev in pravilnosti uporabe materialnega prava, na kar mora paziti po uradni dolžnosti.
ZUS člen 1, 1/2, 3, 3/1, 34, 34/1-3. ZJN člen 124. ZRPJN člen 23, 23/5.
postavitev reklamnih objektov – javno naročilo male vrednosti – sklep o izbiri najugodnejšega ponudnika – sodno varstvo - upravni akt – zavrženje tožbe
V postopku javnega naročanja nastopata naročnik in ponudnik kot stranki v premoženjskopravnih razmerjih, za katera veljajo temeljna načela premoženjskega, zlasti obligacijskega prava. Ponudnikom je varstvo njihovih pravic zagotovljeno v revizijskem postopku po Zakonu o reviziji postopkov javnega naročanja in v nadaljevanju sodno varstvo pred sodiščem splošne pristojnosti. Odločbe, izdane v postopku oddaje javnega naročila, zato nimajo narave posamičnega upravnega akta in je zoper te odločbe sodno varstvo v upravnem sporu izključeno.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZVO-1 člen 20, 82, 148, 149. ZLS člen 21.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – sežig odpadkov – razmejitev pristojnosti med državo in občino – zelo hude posledice – sklicevanje na stanje, ki ni posledica odločitve, ki se izpodbija v tem upravnem sporu – zavrženje revizije
Zakonodajalec je pristojnost med državo in lokalno skupnostjo na področju sežiganja oziroma sosežiganja odpadkov razmejil v določbah 20., 82., 148. in 149. člena Zakona o varstvu okolja – ZVO-1. Ker že iz jezikovne razlage citiranih določb ZVO-1 jasno izhaja, da je sežiganje oziroma sosežiganje odpadkov v pristojnosti države, tudi odločitev Vrhovnega sodišča, ki bi tej jasni zakonski razmejitvi pristojnosti sledila, ne bi vplivala na pravno varnost, enotno uporabo prava ali na razvoj prava, zato vprašanje, ki ga revident izpostavlja, ni pomembno pravno vprašanje.
obnova postopka - žrtve vojnega nasilja – status vojaškega vojnega invalida – dokazovanje – revizija – meje preizkusa izpodbijane sodbe – glavna obravnava
Glede na dejansko ugotovitev v obnovljenem postopku, na katero je Vrhovno sodišče vezano, je pravilna presoja sodišča prve stopnje in obeh upravnih organov, da je v obravnavani zadevi podana le verjetnost obstoja zatrjevanih dejstev, kar pa za priznanje statusa in pravic vojaškega vojnega invalida ne zadostuje.
status civilnega invalida vojne – zvišanje odstotka invalidnosti - dokazovanje
V postopku za zvišanje odstotka invalidnosti zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja mora invalid dokazati, da je verjetno nastala sprememba na organizmu, ki vpliva na njegove pravice, določene z dokončno odločbo.
obnova zemljiškega katastra – spremenjena vrsta rabe zemljišč – dejanska raba – evidentiranje sprememb – zemljiškoknjižno stanje – pravice denacionalizacijskih upravičencev
Ko gre za obnovo podatkov zemljiškega katastra, je pomembno dejansko stanje parcel, pri evidentiranju sprememb pa se izhaja iz podatkov zemljiške knjige.