nezgodno zavarovanje oseb - pogodbena domneva - alkohol - vzročna zveza - splošni zavarovalni pogoji - ničnost splošnih pogojev
V tej zadevi ni bilo odločeno na podlagi pogodbeno dogovorjene domneve o vzročni zvezi med delovanjem alkohola na tožnika in nezgodo, pač pa na podlagi dokazane vzročne zveze.
Pogodbeno dogovorjena domneva ni bila nična, saj ni bila v nasprotju v dobrimi poslovnimi običaji, namenom same zavarovalne pogodbe in drugimi okoliščinami, ki lahko po 143. členu ZOR povzročijo možnost posameznega pogodbenega določila.
ZUS zoper odločitev za izvršbo prvostopnega upravnega akta o odložitvi izvršbe po drugem odstavku 30. člena ZUS ni dopuščal pritožbe v upravnem postopku in tudi ne tožbe v upravnem sporu, temveč je v prvem odstavku 69. člena ZUS določal posebno ureditev, namreč novo zahtevo tožnika, naslovljeno na Upravno sodišče, da odloči o tem, ali se izvršitev upravnega akta zadrži. Ker sodno varstvo v upravnem sporu zoper odločitev za izvršbo prvostopnega upravnega organa, izdane na podlagi drugega odstavka 30. člena ZUS, ni bilo predvideno, je treba tožbo zavreči na podlagi 3. točke prvega odstavka 34. člena ZUS.
dovoljenost revizije – navedba punctuma – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme
Revident mora obstoj pogojev za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 izkazati z navedbo in jasno utemeljitvijo podatkov o vrednosti spornega predmeta, pomembnih za dovoljenost revizije.
Če sodba sodišča prve stopnje glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ne odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, rezidenti zelo hudih posledic niso izkazali s sklicevanjem na posledice, ki naj bi jih izpodbijana odločitev pomenila za njihove denacionalizacijske zahtevke.
Druga toženka v reviziji zmotno poudarja, da je s tem, ko stanovanje uporablja in za uporabo plačuje tako imenovano uporabnino, nastalo najemno razmerje neposredno na podlagi zakona: vsaka pogodba, tudi najemna, je sklenjena, ko se pogodbenimi stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah (15. člen OZ). Zakon lahko stranko zavezuje, da mora skleniti pogodbo z določeno vsebino (17. člen ZOR), ne more pa kontrahirne dolžnosti strank nadomestiti.
ZUS-1 člen 65. ZUS člen 61. ZTLR člen 70, 70/1, 70/2. Slovenski računovodski standardi SRS(1993) standard 1-21, 1-23, 2, 5-9, 13-14, 21-10, 22, 22-1. ZDDPO člen 11, 15, 16, 25. ZGD člen 4, 4/1.
davek od dobička pravnih oseb – amortizacija – lastništvo stavbe - povezanost objekta in zemljišča – superficies solo cedit – osnovno sredstvo
Stvar mora biti v lasti ali finančnem najemu davčnega zavezanca, da ga ta lahko knjiži kot svoje osnovno sredstvo.
Osnovno sredstvo se lahko amortizira le, če ga davčni zavezanec uporablja za opravljanje svoje dejavnosti.
ZPP člen 25, 25/2. ZIZ člen 15, 35, 35/2, 40c, 40c/2, 78.
spor o pristojnosti - sedež dolžnika - izvršba na podlagi verodostojne listine
V tej izvršilni zadevi je po pravnomočnosti sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik svoj sedež, to je Okrajno sodišče v Piranu.
zahteva za sodno varstvo - razlogi za vložitev zahteve za sodno varstvo - odločanje sodišča - pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega postopka - možnost izjave o prekršku - opis dejanskega stanja – opis prekrška
Če storilcu prekrška ni bilo omogočeno, da zavzame stališče tako glede pravnih kot tudi glede dejanskih vprašanj prekrška niti pred prekrškovnim organom (prekršek in okoliščine v zvezi z njim mu niso bile predočene na kraju dejanja) niti pred sodiščem (ki storilca ni seznanilo z opisom dejanskega stanja), so bila kršena osnovna jamstva poštenega sodnega postopka.
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - GRADBENIŠTVO - UPRAVNI SPOR
VS1011989
ZUS-1 člen 2, 5, 5/2 76, 76/2, 82.
dovolitev in odlog izvršbe – upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu– zavrženje tožbe
Z izpodbijanima prvostopnima upravnima aktoma po presoji pritožbenega sodišča ni poseženo v tožnikovo pravico, obveznost ali pravno korist. To odločitev je namreč vseboval izvršilni naslov, to je odločba s katero je bila tožniku med drugim naložena obveznost odstranitve nelegalno zgrajenega objekta. Ta ukrep pa se z izpodbijanim prvostopnim upravnim sklepom le prisilno izvršuje, ker tožnik naloženega ukrepa ni izpolnil sam.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZVO-1 člen 20, 82, 148, 149. ZLS člen 21.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – sežig odpadkov – razmejitev pristojnosti med državo in občino – zelo hude posledice – sklicevanje na stanje, ki ni posledica odločitve, ki se izpodbija v tem upravnem sporu – zavrženje revizije
Zakonodajalec je pristojnost med državo in lokalno skupnostjo na področju sežiganja oziroma sosežiganja odpadkov razmejil v določbah 20., 82., 148. in 149. člena Zakona o varstvu okolja – ZVO-1. Ker že iz jezikovne razlage citiranih določb ZVO-1 jasno izhaja, da je sežiganje oziroma sosežiganje odpadkov v pristojnosti države, tudi odločitev Vrhovnega sodišča, ki bi tej jasni zakonski razmejitvi pristojnosti sledila, ne bi vplivala na pravno varnost, enotno uporabo prava ali na razvoj prava, zato vprašanje, ki ga revident izpostavlja, ni pomembno pravno vprašanje.
status civilnega invalida vojne – zvišanje odstotka invalidnosti - dokazovanje
V postopku za zvišanje odstotka invalidnosti zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja mora invalid dokazati, da je verjetno nastala sprememba na organizmu, ki vpliva na njegove pravice, določene z dokončno odločbo.
Ob preizkusu pritožbe v tej zadevi je Vrhovno sodišče ugotovilo, da tožnica v pritožbi ni navedla nobenega pritožbenega razloga iz prvega odstavka 75. člena ZUS-1, zaradi katerega se sme izpodbijati odločitev sodišča prve stopnje. Gre torej za neobrazloženo pritožbo. Zato je Vrhovno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo glede obstoja bistvenih kršitev in pravilnosti uporabe materialnega prava, na kar mora paziti po uradni dolžnosti.
Če gre za spor iz civilnopravnega razmerja, ni molka organa in tudi ne gre za upravno stvar. Takšno tožbo sodišče zavrže ob predhodnem preizkusu tožbe.
Potrdilo davčnega organa o višini katastrskega dohodka je javna listina.
Ugovori v zvezi z neskladjem katastrskih podatkov v zemljiškem katastru z dejanskim stanjem zemljišča v naravi se ne morejo uspešno uveljavljati v postopku odmere družinskega dodatka po ZVojI, temveč v posebnem ugotovitvenem postopku pri geodetskem upravnem organu.
sklep o določitvi pooblaščene revizorske družbe – dopustnost upravnega spora – akt, s katerim je odločeno o kakšni pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke
Sklep o določitvi pooblaščene revizijske družbe nima pravne narave akta, izdanega v upravni stvari v smislu določbe 2. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP in tudi ne drugega akta, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Ugotovitve, ki bodo sledile na podlagi izdanega sklepa, namreč lahko vplivajo le na pogodbeno razmerje med tožečo stranko in toženo stranko, saj bo na podlagi teh ugotovitev tožena stranka lahko odločala o ukrepih zoper tožečo stranko, pri čemer pa ne gre za oblastveno odločanje nosilca javnih pooblastil, temveč za uveljavljanje pogodbenih pravic in obveznosti na podlagi sklenjene pogodbe.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZUP člen 260, 260-5.
dovoljenost revizije - obnova upravnega postopka – neresnične navedbe stranke - pomembno pravno vprašanje - odstop od sodne prakse – zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme
Revident, ki zatrjuje dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, mora natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje, pravno pravilo, ki je bilo kršeno, okoliščine, ki izkazujejo njegovo pomembnost, ter obrazložiti, zakaj naj bi sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Če zatrjuje odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča, mora izkazati obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, in navesti opravilne številke sodnih odločb Vrhovnega sodišča.
obnova zemljiškega katastra – spremenjena vrsta rabe zemljišč – dejanska raba – evidentiranje sprememb – zemljiškoknjižno stanje – pravice denacionalizacijskih upravičencev
Ko gre za obnovo podatkov zemljiškega katastra, je pomembno dejansko stanje parcel, pri evidentiranju sprememb pa se izhaja iz podatkov zemljiške knjige.