Če je preiskovalni sodnik v sklepu o odreditvi pripora razumno presodil in obrazložil okoliščine, iz katerih izhaja utemeljen sum, da je osumljenec storil kaznivo dejanje, naknadna napaka pritožbenega sodišča ne vpliva na zakonitost izpodbijanega pravnomočnega sklepa.
izločitev - skrajšani postopek - obvestilo o seji pritožbenega senata - pravica do nepristranskega sodišča - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Če obramba zaradi možnosti vložitve zahteve za izločitev predlaga, da se pritožbena seja opravi v navzočnosti strank, mora sodišče druge stopnje presoditi utemeljenost predloga in tudi možnosti obrambe, da izve za poimensko sestavo senata (ob upoštevanju določb 1. in 3. alinee 18. člena Sodnega reda).
predlog za dopustitev revizije - nepopoln predlog - procesna skrbnost stranke - nediferencirana vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog za dopustitev revizije, v katerem stranka denarno (ali sicer določljivo) ne opredeli vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, je nepopoln (primerjaj tudi s pravnim mnenjem, sprejetim na Občni seji VS RS 26. junija 2002 – Pravna mnenja I/2002, str. 18). Ker se v postopku z revizijo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev (336. člen v zvezi s 383. členom istega zakona), je bilo treba nepopoln predlog za dopustitev revizije zavreči.
ZPP člen 105a, 105a/2, 165, 165/3. ZUS-1 člen 22, 22/1, 77. ZST člen 34, 34/1.
sodna taksa za tožbo – pravočasno plačilo
Ker je tožnik sodno takso plačal znotraj 15-dnevnega roka, določenega v plačilnem nalogu, je takso plačal pravočasno in je odločitev sodišča prve stopnje, ki je zaradi neplačila sodne takse štelo tožbo za umaknjeno, napačna.
prisilna izterjava davčnih obveznosti – sklep o prisilni izterjavi – dolžnikov dolžnik – prevzem dolga
Iz pogodbe o prevzemu dolga z dne 1.8.2002 izhaja, da upnik s podpisom pogodbe soglaša, da prevzemnica (tožeča stranka) prevzame vse kreditne obveznosti (davčnega) dolžnika. Torej je do prevzema dolga pravno veljavno prišlo šele 1.8.2002. Da bi pred tem datumom prišlo do prevzema dolga, tožeča stranka ni uspela dokazati. Na ugotovljeno dejansko stanje pa je sodišče v revizijskem postopku vezano. Iz revizijskih navedb celo izhaja, da je tožeča stranka upniku, pred podpisom pogodbe, odplačevala dolg (davčnega) dolžnika na podlagi asignacijskih pogodb.
Glede na ugotovljeno dejansko stanje, na katerega je Vrhovno sodišče v postopku revizije vezano, je tako tožeča stranka bila dolžnik davčnega dolžnika na dan izdaje sklepa o prisilni izterjavi davčne obveznosti in je zato izdani sklep zakonit.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča
Ni podana objektivna nepristranskost sodišča, saj tožnikove trditve o nezaupanju v odločanje sodišča nimajo realne podlage in ne utemeljujejo razumnega dvoma v delovanje sodišča.
Revizijsko sodišče je v številnih odločbah že pojasnilo, da ima navedba le ene oziroma skupne vrednosti spornega predmeta za več zahtevkov z različno dejansko in (ali) pravno podlago enake posledice kot opustitev navedbe vrednosti spornega predmeta: v takem primeru si nobena od pravdnih strank ne zagotovi pravice do revizije.
ZP člen 256. ZDavP člen 43, 44, 44/4. ZST člen 4, 5. ZUS-1 člen 107, 107/2.
prisilna izterjava denarne kazni – plačilni nalog – izvršilni naslov – sodne takse - učinkovanje sklepa o oprostitvi sodnih taks
Za izterjavo plačilnega naloga je po 256. členu ZP pristojen davčni organ. Prisilna izterjava se uvede z izdajo sklepa o prisilni izterjavi (42. člen ZDavP), ki vsebuje vse v 43. členu ZDavP predpisane sestavine. Po četrtem odstavku 44. člena ZDavP je izvršilni naslov tudi plačilni nalog s potrdilom o izvršljivosti.
Domet škodnega dejstva kot pravno še upoštevnega vzroka tako imenovanemu posrednemu oškodovancu nastale škode je natančno zamejen: a) z objektivnim kriterijem glede na vrsto oziroma katastrofalnost škode (le smrt ali posebno težka invalidnost) in b) s subjektivnim kriterijem (z omejitvijo oseb, ki sodijo v zaprt krog upravičencev).
objava popravka – imenovanje odgovornega urednika – prizadetost pravice ali interesa – vsebina popravka
S člankom nista bila prizadeta tožnikova pravica ali interes, zato je utemeljeno zavrnjen zahtevek za objavo popravka.
Z delom drugega članka bi bila lahko prizadeta tožnikova pravica ali interes, vendar zahtevani popravek ne vsebuje izrecnega zanikanja nasprotnega dejstva ali dopolnitve edine sporne trditve. Vsebina tega popravka ne izpolnjuje kriterijev iz četrtega odstavka 26. člen ZMed.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2004997
ZP-1 člen 156, 156-4. ZVCP-1 člen 138, 138/5, 138/7.
kršitev materialnih določb zakona – pravna opredelitev – pogoji za vožnjo vozil - vozniško dovoljenje
Če storilec uporablja vozniško dovoljenje, kateremu je potekla veljavnost, je ravnanje storilca treba opredeliti kot prekršek po petem odstavku 138. člena ZVCP-1.
davek od dohodkov iz dejavnosti – davčno upoštevni odhodki – stroški za izobraževanje – stroški reprezentance – predpisana vsebina računa
Ker sporni računi niso sestavljeni skladno z določbo 20. člena Pravilnika in po SRS (1993) 21, jih na podlagi 11. člena ZDDPO ni mogoče upoštevati kot davčno upoštevne odhodke.
Iz uvoda sodbe sta jasno razvidna subjekta dolžniško – upniškega razmerja, v izreku pa je najprej navedena opravilna številka sklepa o izvršbi, nato pa tudi njegova vsebina. Čeprav v izreku sodbe ni navedeno sodišče, ki je izdalo sklep o izvršbi (kar je mogoče kadarkoli popraviti), je njegova »identiteta« povsem očitna.
ZPP člen 244, 244/1. ZDDPO člen 11, 12, 12/1. Slovenski računovodski standardi SRS (1993) standard 21, 22, 22/3, 14/20, 1/6.
davek od dobička pravnih oseb – davčno priznani odhodki – verodostojna knjigovodska listina - pravno ali dejansko vprašanje - izvedensko mnenje – obstoj poslovnega dogodka – pomanjkljiva dokumentacija – investicija ali investicijsko vzdrževanje
Ali je določena listina verodostojna knjigovodska listina po Slovenskih računovodskih standardih - SRS, je pravno vprašanje, o katerem odloča davčni organ oziroma sodišče in ne izvedenec.
Strokovna mnenja, ki jih v spis vloži stranka, se štejejo za njene navedbe.
V poslovne knjige se po SRS 22.3. Lahko knjižijo zgolj tisti poslovni dogodki, ki so se zares zgodili.
izvajanje dokazov – prekluzija – kriteriji za zavrnitev dokaznih predlogov
Kriterijev, ki utemeljujejo odločitev o ugoditvi ali zavrnitvi dokaznega predloga stranke, je več. Sodišču predlaganih dokazov ni treba izvajati zlasti če so nepotrebni, ker je dejstvo že dokazano, če so nerelevantni, ker je dejstvo, ki naj bi ga dokazovali, za odločitev pravno nepomembno in če so dokazi neprimerni za ugotovitev določenega spornega dejstva. Izpolnjevanje kriterijev za izvedbo posameznega predlaganega dokaza sodišče tehta samo, če gre za takšen dokazni predlog, ki ga sme upoštevati.
ZVPot člen 12b, 43b, 43b/1, 73. ZUS-1 člen 92, 107.
zavajajoče oglaševanje – ukrep tržnega inšpektorja – oglaševanje prodaje zbirke – sklepanje pogodbe na daljavo
Iz oglaševanja zbirke, ki jo potrošnik prejema ločeno po poštnih paketih, mora biti jasno razvidno število vseh paketov, cena posameznega paketa ter cena celotne zbirke. Če ti podatki iz oglaševalskega gradiva niso znani, gre za zavajajoče oglaševanje, saj je potrošnik lahko preslepljen z nizko ceno posameznih paketov.
ZDDPO člen 11. Slovenski računovodski standard (SRS) standard 21.
davek od dohodka iz dejavnosti
Vsi odhodki morajo temeljiti na verodostojni knjigovodski listini, sestavljeni na način in z vsebino, kot jih določa Slovenski računovodski standard SRS 21.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - vrednost v reviziji izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - ponavljajoče se bodoče terjatve - renta - zavrženje revizije
V primeru, ko ob vložitvi tožbe še nedospele in bodoče ponavljajoče se denarne terjatve za 5-letno obdobje v celoti zapadejo zaradi trajanja postopka že pred izdajo prvostopenjske sodbe, ni mogoče kriterija za določitev njihove sporne vrednosti iz 40. točke ZPP ponovno (še enkrat) uporabiti za ponavljajoče se terjatve, ki še niso dospele in so bodoče glede na čas izdaje prvostopenjske sodbe. Za določitev vrednosti izpodbijanega dela sodbe glede rentnega zahtevka je torej lahko v takem primeru, relevantna le vsota toženi stranki v plačilo naloženih mesečnih rentnih obrokov za čas od datuma začetka obveznosti plačevanja rente do dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje.
Določba, da pazi sodišče na ničnost po uradni dolžnosti, ne predstavlja nobene izjeme od razpravnega načela. Pomeni le to, da mora sodišče ničnost upoštevati, četudi se zainteresirana stranka nanjo sploh ne sklicuje, a le če razpolaga z dejstvi, ki tvorijo podlago za izrek ničnostne sankcije. Trditvena podlaga, ki je bila predmet obravnave na nižjih stopnjah, tako sodiščema ni dopuščala presoje morebitne ničnosti posojilnih pogodb tudi po določbah bančne zakonodaje, zato je očitek zmotne uporabe materialnega prava neutemeljen.