dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - vrednost v reviziji izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - ponavljajoče se bodoče terjatve - renta - zavrženje revizije
V primeru, ko ob vložitvi tožbe še nedospele in bodoče ponavljajoče se denarne terjatve za 5-letno obdobje v celoti zapadejo zaradi trajanja postopka že pred izdajo prvostopenjske sodbe, ni mogoče kriterija za določitev njihove sporne vrednosti iz 40. točke ZPP ponovno (še enkrat) uporabiti za ponavljajoče se terjatve, ki še niso dospele in so bodoče glede na čas izdaje prvostopenjske sodbe. Za določitev vrednosti izpodbijanega dela sodbe glede rentnega zahtevka je torej lahko v takem primeru, relevantna le vsota toženi stranki v plačilo naloženih mesečnih rentnih obrokov za čas od datuma začetka obveznosti plačevanja rente do dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje.
Iz uvoda sodbe sta jasno razvidna subjekta dolžniško – upniškega razmerja, v izreku pa je najprej navedena opravilna številka sklepa o izvršbi, nato pa tudi njegova vsebina. Čeprav v izreku sodbe ni navedeno sodišče, ki je izdalo sklep o izvršbi (kar je mogoče kadarkoli popraviti), je njegova »identiteta« povsem očitna.
ZUS zoper odločitev za izvršbo prvostopnega upravnega akta o odložitvi izvršbe po drugem odstavku 30. člena ZUS ni dopuščal pritožbe v upravnem postopku in tudi ne tožbe v upravnem sporu, temveč je v prvem odstavku 69. člena ZUS določal posebno ureditev, namreč novo zahtevo tožnika, naslovljeno na Upravno sodišče, da odloči o tem, ali se izvršitev upravnega akta zadrži. Ker sodno varstvo v upravnem sporu zoper odločitev za izvršbo prvostopnega upravnega organa, izdane na podlagi drugega odstavka 30. člena ZUS, ni bilo predvideno, je treba tožbo zavreči na podlagi 3. točke prvega odstavka 34. člena ZUS.
zahteva za sodno varstvo - razlogi za vložitev zahteve za sodno varstvo - odločanje sodišča - pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega postopka - možnost izjave o prekršku - opis dejanskega stanja – opis prekrška
Če storilcu prekrška ni bilo omogočeno, da zavzame stališče tako glede pravnih kot tudi glede dejanskih vprašanj prekrška niti pred prekrškovnim organom (prekršek in okoliščine v zvezi z njim mu niso bile predočene na kraju dejanja) niti pred sodiščem (ki storilca ni seznanilo z opisom dejanskega stanja), so bila kršena osnovna jamstva poštenega sodnega postopka.
ZP člen 256. ZDavP člen 43, 44, 44/4. ZST člen 4, 5. ZUS-1 člen 107, 107/2.
prisilna izterjava denarne kazni – plačilni nalog – izvršilni naslov – sodne takse - učinkovanje sklepa o oprostitvi sodnih taks
Za izterjavo plačilnega naloga je po 256. členu ZP pristojen davčni organ. Prisilna izterjava se uvede z izdajo sklepa o prisilni izterjavi (42. člen ZDavP), ki vsebuje vse v 43. členu ZDavP predpisane sestavine. Po četrtem odstavku 44. člena ZDavP je izvršilni naslov tudi plačilni nalog s potrdilom o izvršljivosti.
objava popravka – imenovanje odgovornega urednika – prizadetost pravice ali interesa – vsebina popravka
S člankom nista bila prizadeta tožnikova pravica ali interes, zato je utemeljeno zavrnjen zahtevek za objavo popravka.
Z delom drugega članka bi bila lahko prizadeta tožnikova pravica ali interes, vendar zahtevani popravek ne vsebuje izrecnega zanikanja nasprotnega dejstva ali dopolnitve edine sporne trditve. Vsebina tega popravka ne izpolnjuje kriterijev iz četrtega odstavka 26. člen ZMed.
izločitev - skrajšani postopek - obvestilo o seji pritožbenega senata - pravica do nepristranskega sodišča - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Če obramba zaradi možnosti vložitve zahteve za izločitev predlaga, da se pritožbena seja opravi v navzočnosti strank, mora sodišče druge stopnje presoditi utemeljenost predloga in tudi možnosti obrambe, da izve za poimensko sestavo senata (ob upoštevanju določb 1. in 3. alinee 18. člena Sodnega reda).
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2004997
ZP-1 člen 156, 156-4. ZVCP-1 člen 138, 138/5, 138/7.
kršitev materialnih določb zakona – pravna opredelitev – pogoji za vožnjo vozil - vozniško dovoljenje
Če storilec uporablja vozniško dovoljenje, kateremu je potekla veljavnost, je ravnanje storilca treba opredeliti kot prekršek po petem odstavku 138. člena ZVCP-1.
dovoljenost revizije – navedba punctuma – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme
Revident mora obstoj pogojev za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 izkazati z navedbo in jasno utemeljitvijo podatkov o vrednosti spornega predmeta, pomembnih za dovoljenost revizije.
Če sodba sodišča prve stopnje glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ne odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, rezidenti zelo hudih posledic niso izkazali s sklicevanjem na posledice, ki naj bi jih izpodbijana odločitev pomenila za njihove denacionalizacijske zahtevke.
stek prekrškov – navidezni stek - pogoji za udeležbo v prometu
Če storilec vozi neregistrirano vozilo, poleg tega pa vozilo ni označeno s predpisanimi registrskimi tablicami, z eno izvršitvijo izpolni zakonske znake dveh prekrškov (po petem odstavku v zvezi s prvo alinejo prvega odstavka 190. člena ZVCP-1 in po petem odstavku v zvezi z drugo alinejo prvega odstavka 190. člena ZVCP-1), vendar je stek med prekrškoma zgolj navidezen.
ZPP člen 25, 25/2. ZIZ člen 15, 35, 35/2, 40c, 40c/2, 78.
spor o pristojnosti - sedež dolžnika - izvršba na podlagi verodostojne listine
V tej izvršilni zadevi je po pravnomočnosti sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik svoj sedež, to je Okrajno sodišče v Piranu.
ZDDPO člen 11. Slovenski računovodski standard (SRS) standard 21.
davek od dohodka iz dejavnosti
Vsi odhodki morajo temeljiti na verodostojni knjigovodski listini, sestavljeni na način in z vsebino, kot jih določa Slovenski računovodski standard SRS 21.
ZPP člen 244, 244/1. ZDDPO člen 11, 12, 12/1. Slovenski računovodski standardi SRS (1993) standard 21, 22, 22/3, 14/20, 1/6.
davek od dobička pravnih oseb – davčno priznani odhodki – verodostojna knjigovodska listina - pravno ali dejansko vprašanje - izvedensko mnenje – obstoj poslovnega dogodka – pomanjkljiva dokumentacija – investicija ali investicijsko vzdrževanje
Ali je določena listina verodostojna knjigovodska listina po Slovenskih računovodskih standardih - SRS, je pravno vprašanje, o katerem odloča davčni organ oziroma sodišče in ne izvedenec.
Strokovna mnenja, ki jih v spis vloži stranka, se štejejo za njene navedbe.
V poslovne knjige se po SRS 22.3. Lahko knjižijo zgolj tisti poslovni dogodki, ki so se zares zgodili.
ZPP člen 302, 302/3, 339, 339/1, 370, 370/1-2. ZZZDR člen 51.
skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja – višina deležev na skupnem premoženju - posebno premoženje – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – načelo neposrednosti – branje zapisnika o zaslišanju prič
Toženec je imel možnost, da se izjavi o branju zapisnikov izpovedi prič in to možnost je tudi uveljavil. Njegovo nasprotovanje glede na določbo tretjega odstavka 302. člena ZPP samo po sebi ne preprečuje sodišču, da namesto ponovnega zaslišanja prič prebere zapisnik o njihovih izpovedbah.
ZVPot člen 12b, 43b, 43b/1, 73. ZUS-1 člen 92, 107.
zavajajoče oglaševanje – ukrep tržnega inšpektorja – oglaševanje prodaje zbirke – sklepanje pogodbe na daljavo
Iz oglaševanja zbirke, ki jo potrošnik prejema ločeno po poštnih paketih, mora biti jasno razvidno število vseh paketov, cena posameznega paketa ter cena celotne zbirke. Če ti podatki iz oglaševalskega gradiva niso znani, gre za zavajajoče oglaševanje, saj je potrošnik lahko preslepljen z nizko ceno posameznih paketov.
nadomestilo za odkup denacionaliziranega stanovanja – zavrnitev izplačila – upravni akt – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – poseg v pravice in pravne koristi – upravna izvršba
Dopisa, s katerim je tožena stranka zavrnila izpolnitev obveznosti iz upravne odločbe, s katero je sicer že odločila o tožnikovih upravičenjih, ni mogoče šteti za upravno odločbo, zato upravni spor zoper tak dopis ni dopusten.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča
Ni podana objektivna nepristranskost sodišča, saj tožnikove trditve o nezaupanju v odločanje sodišča nimajo realne podlage in ne utemeljujejo razumnega dvoma v delovanje sodišča.
Druga toženka v reviziji zmotno poudarja, da je s tem, ko stanovanje uporablja in za uporabo plačuje tako imenovano uporabnino, nastalo najemno razmerje neposredno na podlagi zakona: vsaka pogodba, tudi najemna, je sklenjena, ko se pogodbenimi stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah (15. člen OZ). Zakon lahko stranko zavezuje, da mora skleniti pogodbo z določeno vsebino (17. člen ZOR), ne more pa kontrahirne dolžnosti strank nadomestiti.