Za dovolitev obnove upravnega postopka zadošča, da je podan obnovitveni razlog, da je odločba, za katero se dovoli obnova, dokončna, da je obnovo predlagala upravičena oseba, da bi nova dejstva oziroma dokazi skupaj z že prej ugotovljenimi dejstvi pripeljali do drugačne odločitve in da je obnova postopka po uradni dolžnosti uvedena v 30 dneh, odkar je organ, pristojen za odločanje, o obnovi postopka izvedel za obnovitveni razlog, od izdaje prvotne odločbe pa ni poteklo več kot 5 oziroma 3 leta.
ZUP člen 260, 260-1, 263, 266, 266/2. ZDS člen 9. ZUS-1 člen 57.
obnova postopka odmere dohodnine – pravočasnost – subjektivni rok – naravni sodnik
O obnovi postopka odloča organ, ki je odločbo, katere postopek se obnavlja, izdal. Zato je pomembno, kdaj za obnovitveni razlog izve ta organ. Začetek teka subjektivnega 30 dnevnega roka iz 1. točke prvega odstavka v zvezi z drugim odstavkom 263. člena ZUP je torej vezan na trenutek, ko je za obnovitveni razlog zvedel organ, ki je pristojen odločati o obnovi postopka, ne pa davčni organ, ki je opravil inšpekcijski pregled.
ZDoh člen 5, 5/1, 15, 15/1. ZGD člen 246, 246/4, 250, 259. ZDavP člen 114, 114/1, 114/3.
dohodnina – davek od osebnih prejemkov – prejemek direktorja – prejemek svetovalca - storitve, ki jih opravi pravna oseba - storitve, ki jih opravi fizična oseba – plačila članu uprave – sklicevanje na tožbene navedbe v reviziji – opredelitev do bistvenih revizijskih navedb
Kadar obstaja med slovensko pravno osebo in fizično osebo pravno razmerje, na podlagi katerega slednja prejme nek dohodek, je pravna oseba dolžna plačati akontacijo dohodnine od tega dohodka (prvi odstavek 15. člena ZDoh in prvi in tretji odstavek 114. člena ZDavP). Ta dolžnost obstaja tudi, kadar je prejemek nakazan nekomu tretjemu.
Pri članih uprave obstaja pravno razmerje med fizično in pravno osebo že na podlagi določb ZGD. Gre za korporacijsko pravno razmerje. Pri drugih osebah pa je treba razmerje ugotoviti v vsakem posamičnem primeru.
bistvena kršitev določb postopka - postopek pred prekrškovnim organom - izključitev postopka o prekršku in sankcije - postopek o prekršku - kazenski postopek - prekinitev postopka o prekršku - meje sankcioniranja prekrškov - uporaba milejšega zakona - postopanje prekrškovnega organa
V primeru dejanja, ki ima tako znake prekrška, kot tudi kaznivega dejanja, prekrškovni organ poda zgolj kazensko ovadbo zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja in ne tudi obdolžilnega predloga zaradi prekrška.
Če je tak obdolžilni predlog vseeno vložen, ga sodišče ne more zavreči na podlagi 12. člena Zakona o prekrških, temveč mora ob ugotovitvi, da so izpolnjeni pogoji za začetek postopka o prekršku, tega izvesti.
ZP-1-UPB3 člen 156, 156-1. ZVPot člen 12, 12a, 77, 77/1-3.
kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - nedostojno oglaševanje
Prepovedne norme 12. in 12.a člena Zakona o varstvu potrošnikov, ki se nanašajo na (nedostojno) oglaševanje blaga in storitev, ne posegajo v obseg avtorskega delovanja, niti v pravice avtorja oziroma naročnika do objave, niti v distribucijo oglaševanega blaga.
ZIZ člen 15, 25, 25/2. ZPP člen 17, 17/1, 17/2, 17/3.
izvršba na podlagi verodostojne listine - izvršba na nepremičnino - ustalitev pristojnosti
Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine je bil izdan zoper dva dolžnika, pristojnost sodišča za vodenje izvršilnega postopka in odločanje po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, pa po pravilu o atrakciji pristojnosti določena glede na nepremičnino v lasti prvega dolžnika. Čeprav je bil sklep o izvršbi zoper prvega dolžnika razveljavljen, zoper drugega dolžnika pa je bila dovoljena izvršba na izvršilna sredstva, po katerih bi bilo za vodenje izvršilnega postopka zoper njega pristojno drugo sodišče, to na pristojnost izvršilnega sodišča ne vpliva. Gre za spremembo okoliščin, do katere je prišlo med postopkom.
dovoljenost revizije – postulacijska sposobnost – revizija, ki jo vloži stranka sama – naknadna potrditev revizije po pooblaščencu – zavrženje revizije
Ker izjave Odvetniške družbe ..., da potrjuje s strani tožene stranke vloženo revizijo, ni mogoče šteti kot opravo pravdnega dejanja vložitve revizije, je revizijsko sodišče na podlagi 377. člena ZPP laično revizijo tožene stranke zavrglo.
ODŠKODNINSKO PRAVO - LOKALNA SAMOUPRAVA - USTAVNO PRAVO
VS0012554
URS člen 26, 138, 140. UZIU člen 5. ZPDF člen 3, 3/3.
pravica do povračila škode – odgovornost države – odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ – razmerje med državo in občino kot lokalno skupnostjo – uresničevanje lokalne samouprave – delovno področje samoupravnih lokalnih skupnosti – pristojnost za izvajanje upravnih nalog – pasivna legitimacija
Kadar država pooblasti za izvajanje svojih nalog organe lokalnih skupnosti, s tem nanje prenese le izvajalsko delo, ne pa tudi svoje odškodninske odgovornosti za pravilno opravljeno delo.
ZPP člen 17, 17/2, 17/3, 24, 24/1, 25, 25/2. ZIZ člen 15, 40c, 40c/2, 44, 44/4, 100, 100/1, 146.
spor o pristojnosti – krajevna pristojnost – izvršba na denarno terjatev – več dolžnikov – prebivališče dolžnika – ustalitev pristojnosti
Glede na predlagana sredstva izvršbe in dejstvo, da ima prva dolžnica (in tudi vsi preostali dolžniki razen petega dolžnika) po navedbah v izvršilnem predlogu upnice stalno prebivališče na območju Okrajnega sodišča v Novem mestu, je odločitev v sklepu o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, da bo po pravnomočnosti tega sklepa izvršilni postopek vodilo in v njem odločalo Okrajno sodišče v Novem mestu, skladna z določbami četrtega odstavka 44. člena, drugega odstavka 40.c člena, prvega odstavka 100. člena in tudi 146. člena ZIZ.
Vsaka delodajalčeva odločitev, ki po presoji (delovnega) sodišča ni pravilna, sama po sebi še ne pomeni tudi protipravnosti v smislu, ki ga tej predpostavki splošnega civilnega delikta določa odškodninsko pravo.
odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča – stroški postopka – neocenljiva zadeva – odprava bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu
Ker je v obravnavanem primeru predmet upravnega spora presoja zakonitosti odločb tožene stranke (ali gre za zemljišča, za katera se nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča sploh plačuje) in ne samih zneskov, navedenih v izpodbijanih odločbah, gre z vidika Odvetniške tarife za vrednostno neocenljivo zadevo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – obrazložitev predloga
Kakršnegakoli vpliva na objektivnost in nepristranskost sojenja pred sodiščem, ki zadevo obravnava, ni mogoče upoštevno utemeljiti s povsem pavšalnimi, nekonkretiziranimi očitki o nedopustnem in protipravnem ravnanju „nekaterih odgovornih pooblaščencev Okrajnega sodišča v Domžalah“ ali „nekaterih odgovornih pooblaščencev Republike Slovenije in Evropske Unije“, ki naj bi tožnika sililo v številne odškodninske tožbe.
ZPP člen 367, 367/2, 367/3, 377, 384, 384/2, 384/4.
dovoljenost revizije zoper sklep – obnova postopka – vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe v pravdi - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Tožnik je vložil revizijo zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil potrjen sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi njegovega predloga za obnovo postopka, v katerem je bil pravnomočno zavrnjen njegov zahtevek za nerazdelno plačilo odškodnine, ki pa ne presega mejnega zneska za dovoljenost revizije, kar pomeni, da revizija zoper pravnomočno sodbo, s katero je bilo odločeno o samem tožbenem zahtevku, ne bi bila dovoljena; zato tudi ni dovoljena zoper sklep sodišča druge stopnje, izdan v obnovitvenem postopku v isti pravdni zadevi.
Ker je zakonodajalec s spremembo ZDen leta 1988 pravne položaje denacionalizacijskih upravičencev uredil različno, za kar je imel ustavno in zakonsko dopusten razlog, so neutemeljeni vsi tisti revizijski očitki, ki zatrjujejo kršitev URS ter zmotno uporabo materialnega prava.
ZPP člen 39, 39/1, 41, 41/2, 360, 374, 374/2, 377. ZOR člen 154, 154/1, 192. KZ člen 111, 111/1-6, 112, 112/3, 137.
dovoljenost revizije - odškodninski spor - vrednost spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije - obrazložitev sodne odločbe - standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje - povrnitev nepremoženjske škode - silobran - krivdna odgovornost - deljena odgovornost - kaznivo dejanje ogrožanja z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru - trditveno in dokazno breme - zastaralni rok
Standard obrazložitve sodbe druge stopnje je drugačen od tistega, ki velja za odločbe prve stopnje. Zato zadošča, da iz obrazložitve sodbe druge stopnje izhaja, da se je sodišče druge stopnje seznanilo z argumenti pritožnika in se opredeli do bistvenih, pri čemer pa se lahko sklicuje tudi na razloge, ki jih je navedlo že sodišče prve stopnje.
Zastaralni rok za zastaranje kazenskega pregona za kaznivo dejanje ogrožanja z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru ni krajši od odškodninskega in bi se iztekel tudi ob predpostavki, da je bila škoda storjena s kaznivim dejanjem. Sicer pa med procesna dejanja za pregon storilca zaradi storjenega dejanja ne sodi že sama ovadba.
kdaj začne zastaranje teči - zastaranje pogodbene odškodninske terjatve - čas, ki je potreben za zastaranje
Določba tretjega odstavka 376. člena ZOR ne predpisuje posebnega začetka teka zastaranja za pogodbene odškodninske terjatve. Začetek zastaranja teh terjatev se presoja po splošnem pravilu iz prvega odstavka 361. člena ZOR.