ZDoh člen 5, 5/1, 15, 15/1. ZGD člen 246, 246/4, 250, 259. ZDavP člen 114, 114/1, 114/3.
dohodnina – davek od osebnih prejemkov – prejemek direktorja – prejemek svetovalca - storitve, ki jih opravi pravna oseba - storitve, ki jih opravi fizična oseba – plačila članu uprave – sklicevanje na tožbene navedbe v reviziji – opredelitev do bistvenih revizijskih navedb
Kadar obstaja med slovensko pravno osebo in fizično osebo pravno razmerje, na podlagi katerega slednja prejme nek dohodek, je pravna oseba dolžna plačati akontacijo dohodnine od tega dohodka (prvi odstavek 15. člena ZDoh in prvi in tretji odstavek 114. člena ZDavP). Ta dolžnost obstaja tudi, kadar je prejemek nakazan nekomu tretjemu.
Pri članih uprave obstaja pravno razmerje med fizično in pravno osebo že na podlagi določb ZGD. Gre za korporacijsko pravno razmerje. Pri drugih osebah pa je treba razmerje ugotoviti v vsakem posamičnem primeru.
Za dovolitev obnove upravnega postopka zadošča, da je podan obnovitveni razlog, da je odločba, za katero se dovoli obnova, dokončna, da je obnovo predlagala upravičena oseba, da bi nova dejstva oziroma dokazi skupaj z že prej ugotovljenimi dejstvi pripeljali do drugačne odločitve in da je obnova postopka po uradni dolžnosti uvedena v 30 dneh, odkar je organ, pristojen za odločanje, o obnovi postopka izvedel za obnovitveni razlog, od izdaje prvotne odločbe pa ni poteklo več kot 5 oziroma 3 leta.
ZUP člen 260, 260-1, 263, 266, 266/2. ZDS člen 9. ZUS-1 člen 57.
obnova postopka odmere dohodnine – pravočasnost – subjektivni rok – naravni sodnik
O obnovi postopka odloča organ, ki je odločbo, katere postopek se obnavlja, izdal. Zato je pomembno, kdaj za obnovitveni razlog izve ta organ. Začetek teka subjektivnega 30 dnevnega roka iz 1. točke prvega odstavka v zvezi z drugim odstavkom 263. člena ZUP je torej vezan na trenutek, ko je za obnovitveni razlog zvedel organ, ki je pristojen odločati o obnovi postopka, ne pa davčni organ, ki je opravil inšpekcijski pregled.
Pripravljenost osumljenca, da poda pisno obljubo sodišču, da se ne bo skrival in se bo redno odzival na vabila, je za odločanje o odreditvi pripora iz razloga ponovitvena nevarnosti nepomembna.
bistvena kršitev določb postopka - postopek pred prekrškovnim organom - izključitev postopka o prekršku in sankcije - postopek o prekršku - kazenski postopek - prekinitev postopka o prekršku - meje sankcioniranja prekrškov - uporaba milejšega zakona - postopanje prekrškovnega organa
V primeru dejanja, ki ima tako znake prekrška, kot tudi kaznivega dejanja, prekrškovni organ poda zgolj kazensko ovadbo zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja in ne tudi obdolžilnega predloga zaradi prekrška.
Če je tak obdolžilni predlog vseeno vložen, ga sodišče ne more zavreči na podlagi 12. člena Zakona o prekrških, temveč mora ob ugotovitvi, da so izpolnjeni pogoji za začetek postopka o prekršku, tega izvesti.
ZP-1-UPB3 člen 156, 156-1. ZVPot člen 12, 12a, 77, 77/1-3.
kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - nedostojno oglaševanje
Prepovedne norme 12. in 12.a člena Zakona o varstvu potrošnikov, ki se nanašajo na (nedostojno) oglaševanje blaga in storitev, ne posegajo v obseg avtorskega delovanja, niti v pravice avtorja oziroma naročnika do objave, niti v distribucijo oglaševanega blaga.
kdaj začne zastaranje teči - zastaranje pogodbene odškodninske terjatve - čas, ki je potreben za zastaranje
Določba tretjega odstavka 376. člena ZOR ne predpisuje posebnega začetka teka zastaranja za pogodbene odškodninske terjatve. Začetek zastaranja teh terjatev se presoja po splošnem pravilu iz prvega odstavka 361. člena ZOR.
ZPP člen 17, 17/2, 17/3, 24, 24/1, 25, 25/2. ZIZ člen 15, 40c, 40c/2, 44, 44/4, 100, 100/1, 146.
spor o pristojnosti – krajevna pristojnost – izvršba na denarno terjatev – več dolžnikov – prebivališče dolžnika – ustalitev pristojnosti
Glede na predlagana sredstva izvršbe in dejstvo, da ima prva dolžnica (in tudi vsi preostali dolžniki razen petega dolžnika) po navedbah v izvršilnem predlogu upnice stalno prebivališče na območju Okrajnega sodišča v Novem mestu, je odločitev v sklepu o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, da bo po pravnomočnosti tega sklepa izvršilni postopek vodilo in v njem odločalo Okrajno sodišče v Novem mestu, skladna z določbami četrtega odstavka 44. člena, drugega odstavka 40.c člena, prvega odstavka 100. člena in tudi 146. člena ZIZ.
ODŠKODNINSKO PRAVO - LOKALNA SAMOUPRAVA - USTAVNO PRAVO
VS0012554
URS člen 26, 138, 140. UZIU člen 5. ZPDF člen 3, 3/3.
pravica do povračila škode – odgovornost države – odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ – razmerje med državo in občino kot lokalno skupnostjo – uresničevanje lokalne samouprave – delovno področje samoupravnih lokalnih skupnosti – pristojnost za izvajanje upravnih nalog – pasivna legitimacija
Kadar država pooblasti za izvajanje svojih nalog organe lokalnih skupnosti, s tem nanje prenese le izvajalsko delo, ne pa tudi svoje odškodninske odgovornosti za pravilno opravljeno delo.
ZPP člen 7, 7/1, 339, 339/2-8. ZVO člen 17. ZOR člen 154, 189, 207.
dokazovanje – zaslišanje priče – utemeljitev dokaznega predloga - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – povrnitev premoženjske škode – navadna škoda - protipraven izkop gramoza – solidarna odgovornost
Tožena stranka je dokazni predlog za zaslišanje priče podala na glavni obravnavi, ne da bi navedla, o katerem pravno relevantnem dejstvu naj bi priča izpovedala; prav tako ni zatrjevala, da bi predlagana priča o zadevi sploh vedela kaj povedati. Zato je sodišče predlaganega dokaza utemeljeno ni izvedlo.
Tožniki zoper toženca uveljavljajo več zahtevkov, ki imajo različno dejansko (dve najemni pogodbi) in pravno (najemnina, zamudne obresti, pravdni stroški) podlago, zato se vrednost spornega predmeta in s tem tudi pravica do revizije presoja po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – obrazložitev predloga
Kakršnegakoli vpliva na objektivnost in nepristranskost sojenja pred sodiščem, ki zadevo obravnava, ni mogoče upoštevno utemeljiti s povsem pavšalnimi, nekonkretiziranimi očitki o nedopustnem in protipravnem ravnanju „nekaterih odgovornih pooblaščencev Okrajnega sodišča v Domžalah“ ali „nekaterih odgovornih pooblaščencev Republike Slovenije in Evropske Unije“, ki naj bi tožnika sililo v številne odškodninske tožbe.
ZDDV člen 34, 40, 40/7. ZDavP člen 39. Šesta direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih - Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero člen 17, 18.
davek na dodano vrednost - odbitek vstopnega DDV - davčni obračun - nevtralnost DDV - ocena davčne osnove - sodna praksa SEU (prej SES)
Pravica do odbitka vstopnega DDV je vezana na izpolnjevanje formalnih pogojev, določenih v 40. členu ZDDV, in ni naloga davčnega organa, da ugotavlja, ali so bili ti pogoji morda izpolnjeni v kakšnem drugem davčnem obdobju, temveč je naloga davčnega zavezanca, da pri sestavi davčnega obračuna izpolnjevanje pogojev izkaže oziroma to, skladno z zakonskimi pogoji, stori naknadno, v nasprotnem primeru pa mu ta pravica ne pripada.
ZPP člen 39, 39/1, 41, 41/2, 360, 374, 374/2, 377. ZOR člen 154, 154/1, 192. KZ člen 111, 111/1-6, 112, 112/3, 137.
dovoljenost revizije - odškodninski spor - vrednost spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije - obrazložitev sodne odločbe - standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje - povrnitev nepremoženjske škode - silobran - krivdna odgovornost - deljena odgovornost - kaznivo dejanje ogrožanja z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru - trditveno in dokazno breme - zastaralni rok
Standard obrazložitve sodbe druge stopnje je drugačen od tistega, ki velja za odločbe prve stopnje. Zato zadošča, da iz obrazložitve sodbe druge stopnje izhaja, da se je sodišče druge stopnje seznanilo z argumenti pritožnika in se opredeli do bistvenih, pri čemer pa se lahko sklicuje tudi na razloge, ki jih je navedlo že sodišče prve stopnje.
Zastaralni rok za zastaranje kazenskega pregona za kaznivo dejanje ogrožanja z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru ni krajši od odškodninskega in bi se iztekel tudi ob predpostavki, da je bila škoda storjena s kaznivim dejanjem. Sicer pa med procesna dejanja za pregon storilca zaradi storjenega dejanja ne sodi že sama ovadba.
Iz ustavne odločbe U-I-300/04-25 z dne 2.3.2006 izhaja, da velja pravilo, da zamudne obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih pa neplačanih obresti doseže glavnico, tudi za obligacijska razmerja, nastala pred uveljavitvijo novega zakona.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2. ZPP člen 86, 86/4, 336, 343, 343/4. ZST-1 člen 34, 34/5, 34/6.
sodne takse – nedovoljena pritožba – pritožba, ki jo vloži stranka sama – postulacijska sposobnost – ugovor zoper plačilni nalog – obseg izpodbijanja
Če stranka sama vloži pritožbo in niti v postopku pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbi ne izkaže in tudi ne zatrjuje, da ima opravljen pravniški državni izpit, je njena pritožba nedovoljena.
Z ugovorom zoper plačilni nalog je mogoče izpodbijati le plačilo tiste takse, ki je naložena v plačilo z izpodbijanim nalogom, ne pa tudi taksne obveznosti, o kateri teče spor o glavni stvari.
varstvo lastninske pravice – pasivna legitimacija za lastninsko tožbo – pridobitev lastninske pravice – sposobnost razpolaganja prodajalca - dobra vera pridobitelja – posest nepremičnine - prodaja tuje stvari – načelo kavzalnosti
Ker sta bila drugi toženec in tretja toženka v dobri veri glede razpolagalne sposobnosti prvega toženca, sporno stanovanje pa imata sedaj tudi v posesti in hkrati razpolagata tako z notarsko overjeno pogodbo z zemljiškoknjižnim dovolilom, kot tudi z overjenim potrdilom o plačilu kupnine, je odločitev sodišč prve in druge stopnje o zavrnitvi vrnitvenega zahtevka zoper njiju pravilna.