ZZKat člen 14, 15, 16, 17, 27, 27/2. ZUP člen 260, 260-9.
obnova upravnega postopka – pravica udeležbe v postopku – mejni ugotovitveni postopek – sodelovanje mejaša v parcelaciji – dokončna ureditev meje
Sodelovanje mejašev je v skladu s 27. členom ZZKat potrebno le za prvi del postopka parcelacije, sama parcelacija zemljišča pa je odvisna le od lastnika oziroma uporabnika zemljišča in ne od volje mejašev. Predlagatelj obnove je imel možnost sodelovati v postopku, in to v obsegu varovanja svojih pravic. „Izpustitev“ tožnika iz drugega dela postopka zato ne more pomeniti kršitve pravice udeležbe v postopku, zato ni verjetno izkazan uveljavljani obnovitveni razlog iz 9. točke 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku.
dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta – odstop od sodne prakse – sprememba podatkov v carinski deklaraciji – izredna pravna sredstva v carinskih postopkih
Sprememba podatkov v carinski deklaraciji in uporaba izrednih pravnih sredstev v carinskih postopkih nista primerljivi ravnanji. Medtem ko je sprememba podatkov v carinski deklaraciji možnost deklaranta, ki jo ima ta v fazi carinskega postopka, ko še ni bilo odločeno o carinski obveznosti, je uporaba izrednih pravnih sredstev možnost stranke ali organa, da poseže v dokončno oziroma pravnomočno odločitev o carinski obveznosti.
ZPP člen 367a, 367a/1-2, 367c, 367c/2. ZOR člen 154, 154/1, 158, 172.
predlog za dopustitev revizije - sodna praksa - odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - krivdna odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti - protipravost
Ker obstaja sodna praksa VS RS glede krivdne odškodninske odgovornosti pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ, ne gre za pravno vprašanje, glede katerega pa ni sodne prakse.
ZPP člen 343. ZUS-1 člen 4, 22, 66, 73, 83, 96, 96/1-1, 96/2, 99, 100, 100/1.
nedovoljena pritožba zoper sodbo – zavrženje – predlog za obnovo postopka – sodišče ni samo ugotavljalo dejanskega stanja
Pritožbeno sodišče meni, da je sodišče prve stopnje v konkretnem primeru pravilno odločilo, saj je že iz obrazložitve s tožničino tožbo izpodbijane sodbe z dne 10. 1. 2007 razvidno, da ne gre za nobeno od navedenih situacij, v katerih je po določbah ZUS-1 (prvi odstavek 73. člena in 66. člen) dovoljena pritožba. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno po sodnici posameznici na podlagi prvega odstavka 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ter na podlagi drugega in četrtega odstavka 13. člena ZUS-1 kot nedovoljeno zavrglo tožničino pritožbo zoper navedeno sodbo z dne 10. 1. 2007 (1. točka izreka izpodbijanega sklepa).
Ker v postopku, končanem z navedeno sodbo z dne 10. 1. 2007, sodišče prve stopnje dejanskega stanja ni ugotavljalo, saj je zakonitost s tožbo izpodbijanega sklepa presojalo na podlagi dejanskega stanja, ugotovljenega v upravnem postopku, tožnica kot predlagateljica s predlogom za obnovo postopka, pravnomočno končanega s sodbo, vloženega po 1. točki 96. člena ZUS-1, tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni mogla uspeti. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo tožničin predlog za obnovo postopka (2. točka izreka izpodbijanega sklepa), kar je v skladu z določbo prvega odstavka 100. člena ZUS-1.
predlog za dopustitev revizije – pravica do sojenja v razumnem roku (brez nepotrebnega odlašanja) – odškodnina – pravno priznana škoda – enotnost sodne prakse - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ena drugačna (in starejša) odločba še ne pomeni neenotne sodne prakse. Vrhovno sodišče je v novejšem času že zavzelo stališče, da in zakaj v primerih, kot je tožnikov, ne gre za pravno priznano škodo. Tožnik v predlogu ne odpira nobenega novega vidika, ki ga vrhovno sodišče pri navedeni presoji še ne bi upoštevalo.
dovoljenost revizije - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - nedenarni tožbeni zahtevek - opredelitev vrednosti spornega predmeta - procesna skrbnost stranke - zavrženje predloga za dovolitev revizije
Iz narave pravnega sredstva, še posebej izrednega, izhaja, da mora vlagatelj tega sredstva izkazati obstoj predpisanih pogojev za njegovo obravnavo. To pomeni, da sta tako trditveno kot dokazno breme za dokazovanje izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta. Od njega se torej zahteva zadostna procesna skrbnost.
Tožnik bi ob ustrezni procesni skrbnosti moral zatrjevati in utemeljiti ne samo, da je vrednost spornega predmeta ocenil že v tožbi, ampak tudi, ali je v primeru izostanka te ocene v tožbi to storil kasneje sam ali sodišče ter v kakšnih okoliščinah. Ker tega ni pojasnil, se šteje, da vrednost spornega predmeta za nedenarni zahtevek sploh ni bila ocenjena, kar pa ima za posledico nedovoljenost revizije in s tem tudi predloga za njeno dopustitev.
ZPP člen 367, 367/3, 367a, 367a/1-2, 367c, 367c/2, 374, 374/2. SPZ člen 44, 44/2. ODZ paragraf 1500.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga - omejitev priposestvovanja - zavarovanje v zemljiški knjigi - dobra vera - obstoj sodne prakse
Ob odsotnosti dobre vere pridobitelja institut omejitve priposestovanja ni uporabljiv. Za zgolj načelno obravnavanje tega pravnega vprašanja, ki ne bi moglo vplivati na odločitev v konkretni revizijski zadevi, pa tudi v novem sistemu dopustitve revizije ni mogoče najti strankinega pravnega interesa.
ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 91, 91/1, 91/2, 367b, 367b/1.
postulacijska sposobnost - pooblaščenec, ki ni odvetnik - predlog, ki ga vloži stranka sama - predlog za dopustitev revizije - predložitev potrdila o pravniškem državnem izpitu - zavrženje predlog za dopustitev revizije
Pravna oseba ne more vložiti predloga za dopustitev revizije preko pooblaščenca, ki ni niti odvetnik niti njen zakoniti zastopnik.
predlog za dopustitev revizije - pravno priznana škoda - sojenje brez nepotrebnega odlašanja (v razumnem roku) - odškodnina - odstop od sodne prakse - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče ugotavlja, da tožnik v predlogu ne opozarja na noben vidik, ki ga revizijsko sodišče ne bi upoštevalo v citirani in tudi več drugih zadevah, kjer je zavzelo stališče, da v tožnikovi podobnih zadevah ne gre za pravno priznano škodo. Samo ena drugačna odločba ne pomeni neenotne sodne prakse.
ZUS-1 člen 92. ZUP člen 82, 82/1, 169, 169/1, 179, 179/2. ZVCP člen 70, 76, 76/2.
letni plan delitve dovolilnic
Izpisek iz uradne evidence se šteje za javno listino. Glede na navedeno ter glede na določena merila, po katerih upravni organ čakalno listo sestavi, je tudi po mnenju revizijskega sodišča takšno vodenje čakalne liste vodenje uradne evidence. Zato za dejstva, o katerih se vodi uradna evidenca, ni potreben poseben ugotovitveni postopek, kot to pravilno navaja sodišče prve stopnje. Izpisek iz takšne evidence se šteje za javno listino; za katero pa velja, da dokazuje tisto, kar je v njej potrjeno ali določeno.
Kateri so organi v prekrškovnem postopku, je določeno v ZP, in med njimi ni navedena pošta, ki ima druge naloge. Zato teh dveh subjektov pri razlagi določbe 101. člena ZUP ni mogoče enostavno enačiti in na tej podlagi tožniku skrajševati roka za vložitev ugovora zoper plačilni nalog.
Kaj mora vsebovati tožba, da jo sodišče lahko obravnava, je določeno v 28. členu ZUS. V obravnavanem primeru pa, kot je razvidno iz izpodbijanega sklepa in predloženih spisov, tožničina tožba obveznih sestavin (navedenih v 2. točki tega sklepa) ni imela.
Določba 174. člena ZUreP-1 predvideva, da občinski svet z odlokom ugotovi, kateri prostorski izvedbeni načrti še ostanejo v veljavi, vendar pa to ne velja za urbanistične rede. Citirana določba namreč to dopušča le za prostorske izvedbene načrte, sprejete na podlagi ZUN (to pa so po določbi 27. člena ZUN zazidalni, ureditveni in lokacijski načrti) in zazidalne načrte, sprejete na podlagi Zakona o urbanističnem planiranju.
predlog za dopustitev revizije - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - zavrženje predloga
Vsebina tožničinega predloga je v celoti strukturirana kot revizija, zato že po definiciji le težko ustreza zakonskim zahtevam o obveznih sestavinah predloga. Brez natančno in konkretno (iz)postavljenega vprašanja (zaželeno je, da bi bila vprašanja v predlogih za dopustitev revizije navedena posebej, izločeno od utemeljitve njihovega posebnega pomena) Vrhovno sodišče ne more opraviti svoje naloge, da odgovori na pravna vprašanja, ki so pomembna z vidika pravnega reda kot celote.
Sodišče sme po drugem odstavku 286. člena ZPP upoštevati (med drugim) dokazne predloge, podane izven časovnega okvira prvega odstavka 286. člena ZPP, (le) če jih stranki brez svoje krivde nista mogli navesti na prvem naroku. Odsotnost krivde za zamudo mora, če izjemo utemeljuje z okoliščinami izven spisa, izkazati stranka, ki poda nov dokazni predlog, opravičilo pa mora podati v postopku pred sodiščem prve stopnje.
spor o pristojnosti - izključna krajevna pristojnost - spori o pravicah intelektualne lastnine - generalna delegacija
Celjsko sodišče upravičeno opozarja na generalno delegacijo po drugem odstavku 103. člena ZS: krajevno izključno pristojno je Okrožno sodišče v Ljubljani.
ZUS člen 22, 22/1, 22/2. ZPP člen 86, 86/3, 95, 95/2.
pooblastilo - novo pooblastilo za revizijo - smiselna uporaba določb ZPP
V upravnem sporu se smiselno uporablja drugi odstavek 95. člena ZPP (v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1)za vse revizije, ne glede na to, ali je revizijo vložil odvetnik, ali jo je vložil pooblaščenec, ki ni odvetnik, a ima postulacijsko sposobnost po drugem stavku drugega odstavka 22. člena ZUS-1.
odškodnina zaradi odpovedi pogodbe - poslovna odškodninska odgovornost
Ker je toženka odpovedala pogodbo na pogodbeno predpisani način, sta sodišči nižjih stopenj pravilno zaključili, da tožnik ni upravičen do odškodnine za škodo, ki naj bi je imel v posledici te odpovedi.
ZPSPP člen 16, 17, 22, 28. ZPP člen 41, 41/1, 41/2, 42, 44, 44/2, 190, 190/1, 377, 490. SPZ člen 37. BHRUPR člen 8, 8/1.
najem poslovnih prostorov - odpoved najemne pogodbe - izpraznitev poslovnega prostora - plačilo najemnine - pobotni ugovor - povrnitev vlaganj - pravni interes za dajatveno tožbo - ugovor aktivne legitimacije - lastninska pravica najemodajalca - prenehanje pravice med pravdo - ureditev premoženjskih razmerij med Slovenijo in Hrvaško - zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - različna dejanska in pravna podlaga - spor iz najemnega razmerja - zavrženje revizije
Najemodajalčev zahtevek za izpraznitev poslovnih prostorov iz 28. člena ZPSPP ni vezan na lastništvo, saj izhaja le iz obligacijsko-pravnega razmerja med najemodajalcem in najemnikom. Vendar, če je tožeča stranka utemeljevala razpolagalno pravico z „lastninsko pravico“, ta pa je prenehala zato, ker je (morebiti) kdo tretji originarno pridobil lastninsko pravico v času pravdnega postopka, je tožeča stranka izgubila aktivno legitimacijo. V takšnem primeru ne bi bila (več) utemeljena niti lastninska tožba bivšega lastnika, s sklepanjem od večjega na manjše pa lahko izpeljemo enako pravilo tudi za izpraznitveni zahtevek iz 28. člena ZPSPP, ki izvira iz predpostavke obstoja upravičenja do uporabe spornih poslovnih prostorov.