davek na dodano vrednost – cenitev davčne osnove – izbira metode cenitve
Če davčni zavezanec ne vodi predpisanih knjig in drugih evidenc v skladu s predpisi, se njegova davčna osnova ugotovi z oceno. Pri tem se uporabi najprimernejša metoda po ZDavP.
Sodišče je postopek že nadaljevalo po pravilih novele ZPP-D, ki je na novo določila institut revizije kot izrednega pravnega sredstva. V obravnavanem primeru revizija po samem zakonu ni dovoljena in tudi ni bila dopuščena, zato je nedovoljena.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga – čas za pripravo obrambe – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Sodišče, ki je po spremenjeni obtožnici glavno obravnavo preložilo in jo nadaljevalo po dveh mesecih, je utemeljeno zavrnilo predlog obrambe za ponovno preložitev glavne obravnave zaradi priprave obsojenčeve obrambe in zagovora.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - vojno zločinstvo po ZKND
Očitek v izreku pravnomočne sodbe, da je obsojenec v času vojne postal funkcionar sovražnikovega terorističnega aparata, ni konkretiziran (iz opisa ravnanja ne izhaja, kdaj naj bi ga storil, niti niso navedene posledice), zato ne vsebuje vseh znakov obsojencu očitanega kaznivega dejanja vojnega zločinstva po 3. točki 3. člena ZKLD.
ZKP člen 16, 201, 201/1-3, 272, 272/2, 371, 371/1-11, 371/2. URS člen 22, 29.
pripor - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice – načelo kontradiktornosti – pravice obrambe – utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - sorazmernost
Čeprav obramba ni bila obveščena o predlogu državne tožilke za podaljšanje pripora in ji torej ni bila dana možnost, da se o predlogu izjavi, ter je bila s tem kršena obdolženčeva pravica do obrambe v smislu drugega odstavka 371. člena ZKP, pa so take kršitve bistvenega pomena samo, če so vplivale na zakonitost sodne odločbe, kar zahteva za varstvo zakonitosti niti ne zatrjuje, tudi sicer pa kršitev ni vplivala na zakonitost izpodbijanega pravnomočnega sklepa, saj odločitev ne bi bila drugačna, tudi če bi bila obrambi dana možnost, da se izjavi o predlogu državne tožilke in bi to možnost izkoristila.
Ker je tožeča stranka navedla le nediferencirano vrednost spornega predmeta, ni mogoče dognati, kakšna je vrednost spornega predmeta posameznega zahtevka niti kakšna je vrednost spornega predmeta v razmerju do vsake toženke. Položaj je enak, kot če vrednost spornega predmeta sploh ne bi bila navedena – tožeča stranka nima pravice do revizije.
Presoja nižjih sodišč, da je premoženje, glede katerega je bila vložena zahteva za vrnitev, prešlo v državno last ex lege na podlagi ZNZGP z dnem njegove uveljavitve 6. 12. 1946, je pravilna. Sodna praksa je enotna, da so morebitne odločbe (tudi kazenske sodbe) in vpisi v zemljiški knjigi in sodnem registru v takšnem primeru zgolj deklaratorne narave.
dovoljenost revizije - eventualna objektivna kumulacija zahtevkov - nediferencirana navedba vrednosti spornega predmeta - zavrženje revizije - pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča - predkupna pravica - tožba zaradi sklenitve prodajne pogodbe za prodajo kmetijskih zemljišč - tožba zaradi izstavitve zemljiškoknjižne listine - sklepčnost tožbe - pasivna legitimacija - neveljavnost pogodbe - ničnost pogodbe o prodaji kmetijskega zemljišča - izpodbojnost
Ker toženci v zemljiški knjigi niso vknjiženi kot lastniki kmetijskih zemljišč, ne morejo biti pasivno legitimirani za izstavitev zemljiškoknjižne listine, na podlagi katere bi se lahko tožnik kot lastnik vknjižil v zemljiško knjigo.
Tožnik ne more uspeti z zahtevkom za sklenitev pogodbe za prodajo nepremičnin, katerih lastnik je stranski intervenient.
Pogodba, s katero je kršena prednostna pravica za nakup kmetijskih zemljišč iz 21. člena ZKZ (v zvezi z 512. členom OZ), je izpodbojna in ne nična.
ZKP člen 372, 372-1. Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 2.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja – kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo – zakonski znaki kaznivega dejanja – opis kaznivega dejanja
V opisu kaznivega dejanja ni naveden namen organizacije, v katero naj bi se obsojenec vključil, to je, da se z nasiljem zruši ustavna ureditev FLRJ, kar sodi v samo bistvo inkriminacije po 2. členu ZKLD, zato opisanih dejanj ni mogoče subsumirati pod zakonski dejanski stan obravnavanega kaznivega dejanja.
neupravičena pridobitev - pridobitev stvari s pravnomočno sodbo
Tistega, kar je bilo izpolnjeno na podlagi pravnomočne sodbe, ni mogoče zahtevati nazaj s tožbo zaradi neupravičene bogatitve, ker je zahtevek iz obogatitvene tožbe v diametralnem nasprotju z zahtevkom, o katerem je bilo pravnomočno odločeno z ugodilno sodbo.
Ker imata zahtevka, ki jih uveljavlja tožnik, različno dejansko in pravno podlago, se revizijska vrednost določa od vrednosti vsakega posameznega zahtevka.
ZDDPO (1990) člen 21, 21/2. ZDDPO (1993) člen 64. URS člen 2, 33, 127. ZUP člen 6, 6/1.
davek od dobička pravnih oseb – davčna olajšava – prenos pravice do davčne olajšave - poseg v pridobljene pravice – načelo zaupanja v pravo – sprememba davčnih predpisov – načelo zakonitosti v davčnih zadevah – poseg v lastninsko pravico
Davčno olajšavo iz 21. člena ZDDPO (1990) so lahko glede na 64. člen ZDDPO (1993) prenašali le tisti davčni zavezanci, ki so to pravico pridobili do uveljavitve ZDDPO (1993), to je do 15.1.1994.
Po načelu zakonitosti se pri obdavčitvi uporabi zakon, ki je veljal v obdobju, na katerega se nanaša davčna obveznost oziroma ko nastane davčna obveznost, če zakon ne določa drugače.
spor o pristojnosti – izvršba na nepremičnino – naknadna kumulacija izvršilnih sredstev – krajevna pristojnost – novela ZIZ-E
Ker je bil predlog za nadaljevanje izvršbe zoper porokinjo (z izvršilnim sredstvom prodaje njenih nepremičnin) vložen po uveljavitvi ZIZ-E, je za odločanje v tej izvršilni zadevi pristojno Okrajno sodišče v Žalcu, na območju katerega ležijo nepremičnine v lasti porokinje.
Če kljub posebnemu pozivu sodišča stranka ne predloži vse dokumentacije, potrebne za presojo utemeljenosti predloga za oprostitev plačila sodnih taks, sodišče predlog kot neutemeljen zavrne.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - nezadovoljstvo z delom sodišča
Z očitki, ki se nanašajo na sojenje v konkretni zadevi, stranka ne more vzbuditi dvoma v nepristranskost sodišča kot celote, s tem pa tudi ne prenosa pristojnosti.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – pravice obrambe – zavrnitev dokaznega predloga – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Sodišče je dolžno izvesti dokaz, ki ga predlaga obramba, le če je predlagani dokaz pravno relevanten (to je pomemben za ugotavljanje obstoja kaznivega dejanja) in je izkazana verjetnost, da bi njegova izvedba lahko privedla do drugačne ugotovitve dejanskega stanja.
premoženjska razmerja med zakonci – skupno premoženje zakoncev – posebno premoženje – dolg zakonca, nastalega v zvezi s posebnim premoženjem – poslovni delež zakonca v gospodarski družbi
Stališče, da je vložitev tožbe za razvezo zakonske zveze predstavljala trenutek razpada življenjske in ekonomske skupnosti, ki je imel za posledico prenehanje nastajanja skupnega premoženja pravdnih strank kot zakoncev, je v skladu z ustaljeno sodno prakso.
Glede na to, da je ob vzpostavitvi izvenzakonske skupnosti toženčev poslovni delež v družbi predstavljal njegovo posebno premoženje, iz nekonkretiziranih trditev o tožničinem sodelovanju pri poslovanju družbe po vzpostavitvi zunajzakonske skupnosti ni mogoče sklepati na materialnopravni sklep, da je s tem poslovni delež v družbi postal skupno premoženje pravdnih strank.