davek na dodano vrednost – cenitev davčne osnove – izbira metode cenitve
Če davčni zavezanec ne vodi predpisanih knjig in drugih evidenc v skladu s predpisi, se njegova davčna osnova ugotovi z oceno. Pri tem se uporabi najprimernejša metoda po ZDavP.
Ker imata zahtevka, ki jih uveljavlja tožnik, različno dejansko in pravno podlago, se revizijska vrednost določa od vrednosti vsakega posameznega zahtevka.
Če kljub posebnemu pozivu sodišča stranka ne predloži vse dokumentacije, potrebne za presojo utemeljenosti predloga za oprostitev plačila sodnih taks, sodišče predlog kot neutemeljen zavrne.
ZOR člen 66, 66/1. ZDDPO člen 9, 10, 10/3, 11, 12, 12/1, 18, 18/1, 39, 39/1. ZVZD člen 2, 2/1, 3, 14, 14/1, 14/3, 15, 20, 20/2, 22, 22/1, 65.
davek od dobička pravnih oseb – povezane osebe – navidezen posel - transferne cene – zdravstveni pregledi – davčno priznan odhodek – trgovanje z vrednostnimi papirji – izguba – posojilo – popravek vrednosti naložbe – investicijska davčna olajšava
Navidezni posli ne ustvarjajo davčnih posledic. Navideznost posla je pravno vprašanje, ki ga je treba ugotoviti v vsakem konkretnem primeru glede na okoliščine.
Stroški za managerske preglede so davčno priznani, če obstaja zakonska dolžnost zagotoviti zdravstveni pregled in če so ti pregledi izvedeni v tem obsegu (ne pa nadstandardno).
Za status povezanih oseb v smislu 18. člena ZDDPO zadostuje možnost vpliva na poslovne odločitve, in ni treba ugotavljati dejanskega vpliva.
Povezanim osebam ni prepovedano trgovati z vrednostnimi papirji.
davek na dodano vrednost – pravica do odbitka vstopnega davka – registracija za DDV – rok za izdajo odločbe
Oseba postane davčni zavezanec, registriran za DDV, z dnem, ki ga določi davčni organ v odločbi o registraciji. Le davčni zavezanec, ki je vpisan v register zavezancev za DDV, ima pravico do odbitka vstopnega davka. Kršitev 15-dnevnega roka za izdajo odločbe, določenega v tretjem odstavku 58. člena ZDDV, na to ne vpliva.
azil - dejanje preganjanja – zavrženje prošnje v pospešenem postopku
Če prosilec za azil ne zatrjuje dejanj, ki bi imela lastnosti preganjanja, ni potrebe za presojo skladnosti njegove prošnje z dostopnimi specifičnimi in splošnimi informacijami, povezanimi z njegovo zadevo.
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev – pridobitev skupnega premoženja – ius cogens – obseg skupnega premoženja – določitev deležev na skupnem premoženju – zakonska domneva o enakih deležih na skupnem premoženju
Toženec je zaradi bistveno višjih dohodkov in zaradi zemljišča, ki ga je vložil v gradnjo skupne hiše iz svojega posebnega premoženja, dokazal, da je k nastanku skupnega premoženja prispeval več kot prednica tožnikov in izpodbil zakonsko domnevo o enakih deležih zunajzakonskih partnerjev na skupnem premoženju.
Ob razveljavitvi se je treba vselej vprašati, katera procesna dejanja so bila s kršitvijo prizadeta, dejanja strank ali dejanja sodišča. Če je mogoče reči, da je bil postopek do zaključka glavne obravnave korekten, tako da pritožbeno sodišče razen sodbe ni razveljavilo nobenih drugih procesnih dejanj, nova dejanja za dopolnitev postopka pa prav tako niso potrebna, potem z vidika razveljavitvenega razloga, ki je zgolj v napaki sodišča pri pisanju sodbe, ponovna glavna obravnava ni smiselna. Dejanja strank do izdaje razveljavljene sodbe tako ostanejo v veljavi in jih kasneje ni treba ponavljati.
zavrženje tožbe – izpodbijani akt ne posega v tožnikove pravice – zavrnjena zahteva investitorice za legalizacijo – pravni interes
Ker je bila zahteva investitorice za izdajo lokacijskega dovoljenja za legalizacijo zavrnjena, tožniki, ki so v upravnem postopku sodelovali le kot mejaši, z izpodbijano odločbo upravnega organa ne morejo biti prizadeti v svojih pravicah, saj si svojega pravnega položaja z izpodbijanjem takšne odločitve ne more izboljšati. Tožbo je zato treba zavreči na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
V izreku sodbe ni določeno, da je podana solidarnost upnikov, zato gre za deljivo terjatev. Ker ima vsak tožnik od toženke pravico zahtevati le 2.939,27 EUR, revizija ni dovoljena.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – sodnica pristojnega sodišča druge stopnje kot stranka v postopku – objektivna nepristranskost sodišča
Če bi v zadevi na pritožbeni stopnji odločalo Višje sodišče A. kot krajevno in stvarno pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki imajo pogoste stike z drugo toženko, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VS0012555
ZPP člen 191. ZTLR člen 14. ZZZDR člen 51, 59.
skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja – solastninska pravica na nepremičnini – nujno sosporništvo solastnikov
Nujno sosporništvo je podano le v primeru, kadar so upravičenci glede sporne materialne pravice v takšnem razmerju, da lahko le vsi skupaj upravljajo in razpolagajo s pravico, v katero posega tožba.
Skupno premoženje predstavlja skupek premoženjskih pravic partnerjev, med premoženjske pravice pa vsekakor sodi tudi solastninska pravica, torej tudi solastninski delež nepremičnine, na katerem tožnica uveljavlja delež na skupnem premoženju.
Na podlagi ugotovitev, da je bila sporna grožnja morda izrečena, vendar le enkrat, da je v sporih med zapustnikom in tožencem prihajalo do zaostrovanj in zmerjanj, v katerih je toženec proti zapustniku izrekel kakšno ostro besedo, in da so bili ti spori odraz skrhanih odnosov v družini, h katerim je prispeval tudi zapustnik sam, sta sodišči pravilno zaključili, da zatrjevani razlog za razdedinjenje ni podan.
dokazovanje - zavrnitev dokaznega predloga – pravočasnost dokaznega predloga – opravičljiv razlog za prepozen predlog za zaslišanje priče - prekluzija
Glede na to, da vprašanje navideznosti prometne nesreče ni bilo nova okoliščina, ki bi se pokazala šele s pridobitvijo izvedenskega mnenja in ki bi za tožnika predstavljala presenečenje, razlogi za predlaganje dokaza z zaslišanjem priče po zaključku prvega naroka za glavno obravnavo niso opravičljivi.
neupravičena pridobitev - pridobitev stvari s pravnomočno sodbo
Tistega, kar je bilo izpolnjeno na podlagi pravnomočne sodbe, ni mogoče zahtevati nazaj s tožbo zaradi neupravičene bogatitve, ker je zahtevek iz obogatitvene tožbe v diametralnem nasprotju z zahtevkom, o katerem je bilo pravnomočno odločeno z ugodilno sodbo.
ZKP člen 16, 201, 201/1-3, 272, 272/2, 371, 371/1-11, 371/2. URS člen 22, 29.
pripor - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice – načelo kontradiktornosti – pravice obrambe – utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - sorazmernost
Čeprav obramba ni bila obveščena o predlogu državne tožilke za podaljšanje pripora in ji torej ni bila dana možnost, da se o predlogu izjavi, ter je bila s tem kršena obdolženčeva pravica do obrambe v smislu drugega odstavka 371. člena ZKP, pa so take kršitve bistvenega pomena samo, če so vplivale na zakonitost sodne odločbe, kar zahteva za varstvo zakonitosti niti ne zatrjuje, tudi sicer pa kršitev ni vplivala na zakonitost izpodbijanega pravnomočnega sklepa, saj odločitev ne bi bila drugačna, tudi če bi bila obrambi dana možnost, da se izjavi o predlogu državne tožilke in bi to možnost izkoristila.
ZOPOKD člen 6. ZPPSL člen 111, 111/1. KZ člen 97, 97/3.
odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem – država kot upnik stečajnega postopka – stečajni postopek nad zavezancem za vračilo premoženjske koristi – prijava terjatev – pogojne terjatve - zahteva za varstvo zakonitosti
Odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, je subsidiarna terjatev. Zato bi morala država v stečajnem postopku dolžnika prijaviti terjatev za odvzem premoženjske koristi, in sicer kot pogojno terjatev.
lastninska pravica na nepremičnini - gradnja na tujem svetu - solastnina - originarna pridobitev lastninske pravice - dobrovernost - pravno razmerje med lastnikom in užitkarjem - osebna služnost - posegi užitkarja - vlaganja v nepremičnino - družbena lastnina - etažna lastnina
Za pridobitev solastninske pravice na stavbi na originaren način z gradnjo na tujem svetu je bistveno, da med graditeljem in lastnikom zemljišča ne obstaja nobeno pravno razmerje, ki bi dovoljevalo rabo ali užitek stvari. Če takšno razmerje med njima obstaja, potem pogojev za originarno pridobitev lastninske pravice ni.