ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2. OZ člen 80. CZ člen 4a.
revizija – dovoljenost revizije – vrednost spornega dela – odstop od sodne prakse – pooblastilo po zaposlitvi - špediter
Vprašanje pooblastila oseb, ki za špediterja opravljajo posamezna dejanja v carinskem postopku, je Vrhovno sodišče že večkrat obravnavalo in zavzelo stališče, da lahko posamezna dejanja v carinskih postopkih za špediterja veljavno opravljajo tudi osebe, ki so pooblaščenci po zaposlitvi v smislu 80. člena OZ.
tožba za izpraznitev stanovanja – nezakonita uporaba stanovanja – lastninska pravica na nepremičnini – načelo povezanosti zemljišča in objekta – superficies solo cedit - trditveno in dokazno breme
Tožeča stranka je z zemljiškoknjižnim izpiskom izkazala, da je lastnica nepremičnine, na kateri se nahaja stavba s (spornim) stanovanjem. Nižji sodišči sta se pravilno oprli na določbo 8. člena SPZ, ki vzpostavlja domnevo o povezanosti zemljišča in objekta. Ena izmed posledic navedene domneve je v tem, da sta toženca tista, ki bi morala z ustreznimi trditvami in dokazi izpodbiti (domnevano) lastninsko pravico tožeče stranke na stanovanju, česar nista storila.
ZPP člen 3, 17, 17/2, 25, 25/2. ZIZ člen 78, 78/2.
spor o pristojnosti - izvršba na denarno terjatev - ustalitev pristojnosti - prebivališče dolžnika
Tudi za izvršilni postopek velja pravilo, da se pristojnost presoja na podlagi navedb v izvršilnem predlogu in na podlagi splošno znanih dejstev.
Spremembe, ki bi bile za odločanje o pristojnosti sicer pomembne, vendar pa nastanejo po vložitvi predloga za izvršbo, se ne upoštevajo (tretji odstavek 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
ZUS-1 člen 22, 22/1, 83, 83/3. ZPP člen 80, 81, 81/5, 205, 205/1-3, 208, 208/1. ZUP člen 50, 153. ZFPPIPP člen 441, 442, 442/6, 442/7, 442/8.
prenehanje stranke upravnega spora – izbris pravne osebe brez likvidacije – prekinitev postopka – nadaljevanje postopka – pravno nasledstvo – aktivni družbenik - zavrženje revizije
Izpodbijani upravni akt, ki se glasi na izbrisano pravno osebo, neposredno ne učinkuje na aktivne družbenike, ampak le, če organ postopek nadaljuje zoper aktivne družbenike.
ZOPOKD člen 6. ZPPSL člen 111, 111/1. KZ člen 97, 97/3.
odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem – država kot upnik stečajnega postopka – stečajni postopek nad zavezancem za vračilo premoženjske koristi – prijava terjatev – pogojne terjatve - zahteva za varstvo zakonitosti
Odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, je subsidiarna terjatev. Zato bi morala država v stečajnem postopku dolžnika prijaviti terjatev za odvzem premoženjske koristi, in sicer kot pogojno terjatev.
zavrženje tožbe – izpodbijani akt ne posega v tožnikove pravice – zavrnjena zahteva investitorice za legalizacijo – pravni interes
Ker je bila zahteva investitorice za izdajo lokacijskega dovoljenja za legalizacijo zavrnjena, tožniki, ki so v upravnem postopku sodelovali le kot mejaši, z izpodbijano odločbo upravnega organa ne morejo biti prizadeti v svojih pravicah, saj si svojega pravnega položaja z izpodbijanjem takšne odločitve ne more izboljšati. Tožbo je zato treba zavreči na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
dovoljenost revizije - trditveno in dokazno breme - zelo hude posledice - pomembno pravno vprašanje - zavezujoča informacija o uvrstitvi v carinsko tarifo
Ker je vprašanje, ki ga izpostavlja tožeča stranka, že rešeno vprašanje, ne gre več za pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZOR člen 376, 376/1, 377, 377/1, 377/2, 377/3, 388, 391. ZPP člen 13, 14.
povrnitev nepremoženjske škode – zastaranje odškodninske terjatve – subjektivni rok – pretrganje zastaranja – poziv dolžnika – škoda povzročena s kaznivim dejanjem – predhodno vprašanje – identično dejansko stanje – pretrganje zastaranja kazenskega pregona – ugotavljanje obstoja kaznivega dejanja v pravdi
Za pretrganje zastaranja odškodninske terjatve ne zadostuje upnikova pisna ali ustna zahteva, ki je naslovljena na dolžnika.
Odškodninska terjatev je zastarala, še preden je prišlo do pretrganja (in zadržanja) zastaranja kazenskega pregona zoper povzročitelja škode, zato kasnejše pretrganje (in zadržanje) zastaranja kazenskega pregona nanjo ne more vplivati.
V konkretnem primeru obstoj kaznivega dejanja (na matičnem področju) ni bil ugotovljen, saj kazenski postopek ni bil sprožen oziroma je bil ustavljen, zato ni pogojev za uporabo daljšega zastaralnega roka.
Skladno z ustaljeno sodno prakso in pravno teorijo pravdno sodišče sme in mora odločiti o predhodnem vprašanju obstoja kaznivega dejanja le v izjemnih situacijah (npr. storilčeva smrt, storilčeva duševna bolezen, amnestija, umik obtožbe o katerem oškodovanec ni bil obveščen, vodenje kazenskega postopka zoper neznanega storilca,...), ko kazenskega postopka ni mogoče niti začeti niti končati ali spoznati obdolženca za krivega kaznivega dejanja, pri čemer praviloma tudi ne sme biti dvoma, da je bila škoda povzročena prav s kaznivim dejanjem.
ZKP člen 372, 372-1, 372-4. Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD 1945) člen 11. Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD 1946) člen 3, 3-14. Kazenski zakonik Kraljevine Jugoslavije člen 141.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – pravna opredelitev - kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo – pomoč storilcu po storitvi kaznivega dejanja – časovna veljavnost kazenskega zakona
Podpiranje in skrivanje pobeglih oseb je bilo inkriminirano šele s spremenjenim Zakonom o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo z dne 23.7.1946, ki ga sodišče glede na prepoved retroaktivne uporabe strožjega zakona ne bi smelo uporabiti.
Sklep, s katerim davčni organ prve stopnje zavrže vlogo za odložitev davčne izvršbe (vračila sredstev iz naslova preveč plačanega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča), je procesni sklep, s katerim je odločeno izključno o postranskem procesnem vprašanju. Tak sklep ne pomeni meritorne odločitve o zahtevku stranke, zato ne gre za akt iz drugega odstavka 2. člena ZUS-1. O odlogu davčne izvršbe odloča davčni organ po uradni dolžnosti in po prostem preudarku (121. člen ZDavP), zato tudi ne gre za sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1.
pravni interes za tožbo v upravnem sporu – prenehanje pravnega interesa s potekom časa – dovoljenje za javno prireditev
Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic oziroma pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo. To pomeni, da mora izkazati, da bi ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je v obravnavanem primeru tožnik izkazoval pravni interes za sodelovanje v postopku in za vlaganje pravnih sredstev v zvezi z dovolitvijo javne prireditve le do tedaj, dokler ta prireditev ni bila končana.
lovska družina – izključitev iz članstva – pravna in dejanska vprašanja – pravni standard - dejstva - noč
Noč je dejstvo, čigar nastop, trajanje in prenehanje znotraj štiriindvajseturnega časovnega intervala je v celoti podvrženo naravnim zakonitostim. Te pa niso predmet prava, temveč znanstvenih definicij ter dejanskih spoznavnih metod in sredstev.
Ob razveljavitvi se je treba vselej vprašati, katera procesna dejanja so bila s kršitvijo prizadeta, dejanja strank ali dejanja sodišča. Če je mogoče reči, da je bil postopek do zaključka glavne obravnave korekten, tako da pritožbeno sodišče razen sodbe ni razveljavilo nobenih drugih procesnih dejanj, nova dejanja za dopolnitev postopka pa prav tako niso potrebna, potem z vidika razveljavitvenega razloga, ki je zgolj v napaki sodišča pri pisanju sodbe, ponovna glavna obravnava ni smiselna. Dejanja strank do izdaje razveljavljene sodbe tako ostanejo v veljavi in jih kasneje ni treba ponavljati.
ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3, 76, 82. Statut Univerze v Mariboru člen 180, 206. ZViS člen 6, 6/1, 6/2.
začasna odredba – javni interes - izvajanje študijskega procesa – izvolitev v naziv – test sorazmernosti
Izvajanje študijskega procesa (univerze oziroma njene članice) je v javnem interesu. Tožnik bi moral navajati argumente, ki bi bili močnejši od javnega interesa, ki bi z izdano začasno odredbo lahko bil prizadet.
vrnitev darila - obseg vlaganj obdarjenca v nepremičnino - nastanek nove stvari - dokazovanje - izvedenec - razpravno načelo - trditveno breme
Ob upoštevanju dejanskih zaključkov sodišč prve in druge stopnje (o povečanju vrednosti darila za 62,3 %) je treba pritrditi njuni pravilni materialnopravni presoji, da je bila gradnja oziroma investicija tako obsežna, da je pravzaprav pomenila izgradnjo stanovanja (prej so bile le zunanje stene) in s tem nastanek nove stvari, kar predstavlja oviro za vrnitev darila v naravi.
Tudi za dokaz z izvedencem velja razpravno načelo. To pomeni, da mora stranka v dokaznem predlogu navesti pravno relevantno dejstvo, ki ga želi s pomočjo izvida in mnenja izvedenca dokazati. Četudi iz mnenja izvedenca izhajajo določena druga dejstva, ta ob izostanku ustrezne trditvene podlage tožbe ne morejo biti upoštevana.
DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0012535
ZPP člen 372. ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2, 59, 61.
skupno premoženje zakoncev – posebno premoženje zakonca – obseg skupnega premoženja – delitev skupnega premoženja – določitev deležev na skupnem premoženju – vlaganje posebnega premoženja v obstoječe skupno premoženje - enotnost premoženja
Celovitost presoje vseh razmer in različnih oblik prispevkov zakoncev narekuje enotno obravnavanje celotnega skupnega premoženja in določitev enotnih deležev na vseh predmetih skupnega premoženja. Zato vložki posebnega premoženja v obstoječe skupno premoženje vplivajo na velikost deležev vlagateljev na skupnem premoženju, ne morejo pa vplivati na višji delež na posameznem predmetu iz skupnega premoženja.
azil - dejanje preganjanja – zavrženje prošnje v pospešenem postopku
Če prosilec za azil ne zatrjuje dejanj, ki bi imela lastnosti preganjanja, ni potrebe za presojo skladnosti njegove prošnje z dostopnimi specifičnimi in splošnimi informacijami, povezanimi z njegovo zadevo.
Tožnikove navedbe, s katerimi utemeljuje kršitev določb ZPP, predstavljajo zgolj nestrinjanje z dokazno oceno sodišč prve in druge stopnje, to pa glede na vezanost revizijskega sodišča na dejansko stanje, ugotovljeno v izpodbijanih sodbah, ne more biti predmet revizijske presoje.
ZPP člen 41, 367, 367/2, 377. ZOR člen 18, 376, 376/1.
dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta - denarni zahtevek - nedenarni tožbeni zahtevek - zavrženje revizije - povrnitev premoženjske škode - zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka zastaralnega roka - subjektivni rok - vedenje o škodi in povzročitelju
Za začetek teka zastaralnega roka je odločilen trenutek, ko je oškodovanec lahko zvedel za škodo in njenega povzročitelja, kar pomeni, ko ni bilo ovire, da bi prišel do teh podatkov. Pri tem samo vedenje o škodi ne pomeni, da mora oškodovanec poznati njen konkretni znesek (da mu mora biti znan obseg vse škode), ampak da mu morajo biti znane okoliščine, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti višino škode (tudi bodoče).