ZOR člen 66, 66/1. ZDDPO člen 9, 10, 10/3, 11, 12, 12/1, 18, 18/1, 39, 39/1. ZVZD člen 2, 2/1, 3, 14, 14/1, 14/3, 15, 20, 20/2, 22, 22/1, 65.
davek od dobička pravnih oseb – povezane osebe – navidezen posel - transferne cene – zdravstveni pregledi – davčno priznan odhodek – trgovanje z vrednostnimi papirji – izguba – posojilo – popravek vrednosti naložbe – investicijska davčna olajšava
Navidezni posli ne ustvarjajo davčnih posledic. Navideznost posla je pravno vprašanje, ki ga je treba ugotoviti v vsakem konkretnem primeru glede na okoliščine.
Stroški za managerske preglede so davčno priznani, če obstaja zakonska dolžnost zagotoviti zdravstveni pregled in če so ti pregledi izvedeni v tem obsegu (ne pa nadstandardno).
Za status povezanih oseb v smislu 18. člena ZDDPO zadostuje možnost vpliva na poslovne odločitve, in ni treba ugotavljati dejanskega vpliva.
Povezanim osebam ni prepovedano trgovati z vrednostnimi papirji.
zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka subjektivnega zastaralnega roka – zaključek zdravljenja
Na podlagi ugotovitve, da je odstranitev osteosintetskega materiala predstavljala zadnji ukrep pri zdravljenju in sanaciji poškodbe in da je bilo vse nadaljnje zdravljenje namenjeno le lajšanju tedaj že ustaljenih in trajnih posledic poškodbe, je materialnopravno pravilen sklep sodišča, da je tedaj pričel teči subjektivni rok za zastaranje odškodninske terjatve zaradi zatrjevane zdravniške napake.
ZUS-1 člen 2, 2/2, 5, 5/2. ZUP člen 82, 82/2, 226, 227, 228.
zavrnitev zahteve za vpogled v spis – upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – pravni interes
Sklep prvostopnega upravnega organa o zavrnitvi zahteve za vpogled v spis ni upravni akt v smislu drugega odstavka 2. člena ZUS-1, niti ne sodi med sklepe iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1.
ZDoh člen 48, 48/1. Pravilnik o izvajanju ZDDV člen 79a.
davek od dohodkov iz dejavnosti – olajšava za investicije – osebno motorno vozilo – kombinirano vozilo
Za nakup osebnih motornih vozil, vključno s kombiniranimi vozili, ni mogoče uveljavljati investicijske olajšave, določene v prvem odstavku 48. člena ZDoh.
Na podlagi ugotovitev, da je bila sporna grožnja morda izrečena, vendar le enkrat, da je v sporih med zapustnikom in tožencem prihajalo do zaostrovanj in zmerjanj, v katerih je toženec proti zapustniku izrekel kakšno ostro besedo, in da so bili ti spori odraz skrhanih odnosov v družini, h katerim je prispeval tudi zapustnik sam, sta sodišči pravilno zaključili, da zatrjevani razlog za razdedinjenje ni podan.
azil – mednarodna zaščita – pospešeni postopek – ekonomski razlogi – razumevanje postopka – jezikovne ovire – subsidiarna zaščita – načelo nevračanja – utemeljeno tveganje, da utrpi resno škodo – prisilna vrnitev v izvorno državo – obseg taksne oprostitve
Če prosilec pride v Republiko Slovenijo izključno iz ekonomskih razlogov, se njegova prošnja za mednarodno zaščito v pospešenem postopku kot očitno neutemeljena zavrne.
Status subsidiarne oblike zaščite (tretji odstavek 2. člena v povezavi s 34. členom ZMZ) se prizna državljanu tretje države ali osebi brez državljanstva, ki ne izpolnjuje pogojev za status begunca, če obstaja utemeljen razlog, da bi bil ob vrnitvi v matično državo ali državo zadnjega stalnega bivališča, če gre za osebo brez državljanstva, soočen z utemeljenim tveganjem, da utrpi resno šđkodo, kot jo določa 28. člen ZMZ.
S tem, ko je tožena stranka na podlagi drugega odstavka 52. člena ZMZ v povezavi s četrtim odstavkom 74. člena ZMZ odločila, da mora tožnik zapustiti državo, še ni odločila o njegovi (prisilni) vrnitvi v izvorno državo.
ZPP člen 339, 339/2-8, 378, 379/1, 384, 384/4, 391, 391/2.
zahteva za varstvo zakonitosti – izvršilni postopek – ponovni posegi v nepremičnino – sklep o izreku denarne kazni – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – opustitev vročitve obvestila upnikov – možnost obravnavanja pred sodiščem
Prvostopenjsko sodišče je sklep, s katerim je dolžnicama naložilo plačilo izrečene denarne kazni, izdalo na podlagi obvestil, v katerih sta upnika zatrjevala, da dolžnici ne spoštujeta pravnomočnega sklepa o izvršbi oziroma da nadaljujeta s posegi v njuni nepremičnini. Obvestila upnikov o novih posegih dolžnicama niso bila vročena.
Z opustitvijo vročitev dolžnicama ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0012678
ZPP člen 41, 367, 367/2, 377. ZZZDR člen 51, 51/2, 58, 58/1, 58/2.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev - sporazum o delitvi skupnega premoženja - naknadno ugotavljanje obsega skupnega premoženja - izpodbijanje sporazuma o delitvi skupnega premoženja - dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - opredelitev vrednosti spornega predmeta - zavrženje revizije
Ko zakonca dosežeta soglasje o obsegu skupnega premoženja, kasneje v pravdi načeloma ni več mogoče ugotavljati, ali še neko drugo premoženje spada v skupno premoženje. Povedano velja tudi v primeru, če bi bila denarna sredstva dejansko pridobljena z delom v času zakonske zveze. Zakonca lahko namreč za nazaj izključita obligatorni režim skupnega premoženja.
Naknadno ugotavljanje obsega skupnega premoženja je možno samo v primeru uspešnega izpodbijanja sporazuma o obsegu skupnega premoženja.
ZPP člen 39, 128, 128/5, 367, 367/2, 377, 384, 384/1.
dovoljenost revizije - glavne in postranske terjatve - vrednost spornega predmeta - kapitalizirane obresti - revizija zoper sklep o stroških postopka - pravno mnenje - zavrženje revizije
V primeru, ko je za ugotovitev pravice do revizije odločilna vrednost spornega predmeta, se vzame kot vrednost spornega predmeta samo vrednost glavnega zahtevka, ne pa tudi obresti, razen če se te uveljavljajo kot glavni zahtevek.
Revizija zoper sklep je dovoljena le, če gre za sklep sodišča druge stopnje, s katerim je postopek pravnomočno končan. Sklep o pravdnih stroški ne spada med take sklepe.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – sodnica pristojnega sodišča druge stopnje kot stranka v postopku – objektivna nepristranskost sodišča
Če bi v zadevi na pritožbeni stopnji odločalo Višje sodišče A. kot krajevno in stvarno pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki imajo pogoste stike z drugo toženko, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.
ZOR člen 154, 154/1, 170, 170/1. ZZDej člen 45, 47. ZPP člen 7, 7/1, 254, 254/2, 254/3, 286, 286/1, 286/2.
prekluzija - eventualna maksima - trditveno in dokazno breme - pojasnilna dolžnost - povrnitev škode - postavitev novega izvedenca - odgovornost bolnišnice (zdravstvene ustanove) - zdravniška napaka (medicinska napaka) - krivdna odgovornost z obrnjenim dokaznim bremenom - načelo profesionalne skrbnosti - komplikacija pri zdravljenju - intravenska urografija - alergija na kontrastno sredstvo
Medicinski delavec ne ravna, kot je treba, kadar je poslabšanje pacientovega zdravja posledica njegovega strokovno nepravilnega ravnanja (t.i. medicinska ali strokovna napaka) ali kadar je ravnanje po strokovni plati sicer neoporečno (lege artis), vendar pacient v poseg v lastno telesno integriteto ni predhodno informirano privolil (zaradi neizpolnjene ali nezadostno izpolnjene pojasnilne dolžnosti).
Tako huda reakcija na kontrastno sredstvo, kot jo je doživel tožnik po izvedeni intravenski urografiji, se pojavlja zelo redko, tako pozna (tako huda) reakcija pa še precej redkeje. Izredno nizka statistična pojavnost tovrstnih reakcij v povezavi z zlasti na vsebinsko skladnih mnenjih obeh imenovanih izvedencev temelječo presojo, da ravnanje medicinskega osebja stranske intervenientke pred preiskavo, med njo in po njej ni odstopalo od profesionalnih standardov strokovnega ukrepanja, skrbnosti in pazljivosti, omogoča zaključek, da poslabšanje tožnikovega zdravja ni posledica strokovne zdravniške (medicinske) napake, temveč naključnega zapleta, ki ga kljub predvidljivosti s strokovno neoporečnim in ustrezno skrbnim ravnanjem ni bilo mogoče preprečiti.
V izreku sodbe ni določeno, da je podana solidarnost upnikov, zato gre za deljivo terjatev. Ker ima vsak tožnik od toženke pravico zahtevati le 2.939,27 EUR, revizija ni dovoljena.
ZUP člen 35, 37, 254. ZUS-1 člen 52, 59, 59/2-2, 75, 92. ZUS člen 50, 50/2, 72, 72/4.
izločitev uradne osebe – dvom o nepristranosti – odločanje na seji
Okoliščine, ki jih je tožnica navajala v zahtevi za izločitev uradne osebe, niso takšne, da bi vzbujale dvom o njeni nepristranskosti, saj se očitki nanašajo zgolj na pravilnost vodenja upravnega postopka in zakonitost izdanih odločb. Tožnica bi morala obrazložiti in izkazati osebni motiv uradne osebe po določenem, za tožnico neugodnem zaključku postopka, da bi lahko predstavljal obstoj okoliščine, ki vzbuja dvom o nepristranskosti.
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev – pridobitev skupnega premoženja – ius cogens – obseg skupnega premoženja – določitev deležev na skupnem premoženju – zakonska domneva o enakih deležih na skupnem premoženju
Toženec je zaradi bistveno višjih dohodkov in zaradi zemljišča, ki ga je vložil v gradnjo skupne hiše iz svojega posebnega premoženja, dokazal, da je k nastanku skupnega premoženja prispeval več kot prednica tožnikov in izpodbil zakonsko domnevo o enakih deležih zunajzakonskih partnerjev na skupnem premoženju.
dokazovanje - zavrnitev dokaznega predloga – pravočasnost dokaznega predloga – opravičljiv razlog za prepozen predlog za zaslišanje priče - prekluzija
Glede na to, da vprašanje navideznosti prometne nesreče ni bilo nova okoliščina, ki bi se pokazala šele s pridobitvijo izvedenskega mnenja in ki bi za tožnika predstavljala presenečenje, razlogi za predlaganje dokaza z zaslišanjem priče po zaključku prvega naroka za glavno obravnavo niso opravičljivi.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - novo sredstvo izvršbe - izvršba na poslovni delež dolžnika
Ker je upnica med izvršilnim postopkom predlagala novo izvršilno sredstvo – prodajo poslovnega deleža dolžnice, ne pa prodajo nepremičnine, je za to izvršilno sredstvo pristojno sodišče, ki je dovolilo izvršbo, to je Okrajno sodišče v Piranu.
ZR (1989) člen 50, 50/5, 70, 70/5. ZDDPO (1990) člen 7, 8, 33, 34. ZUS člen 14, 14/3. ZUP (1986) člen 4. ZUP člen 6.
davek od dobička pravnih oseb – dejansko stanje – revizija – dolgoročna finančna naložba – revalorizacija – povečanje finančne naložbe – prihodki iz financiranja – novota – odmera davka – zastaranje - presoja zakonitosti in pravilnosti prvostopne odločbe
Če je imel davčni zavezanec knjiženo dolgoročno finančno naložbo v poslovnih knjigah, jo je moral glede na določbe Zakona o računovodstvu iz leta 1989 tudi revalorizirati. Povečanje dolgoročne finančne naložbe pa predstavlja obdavčljive prihodke iz financiranja po ZDDPO (1990).
Odmera davka ne zastara tekom preverjanja pravilnosti in zakonitosti prvostopne odločbe.
Nedovoljene novote se nanašajo tako na dokaze, kot tudi na dejstva.