ZDoh člen 48, 48/1. Pravilnik o izvajanju ZDDV člen 79a.
davek od dohodkov iz dejavnosti – olajšava za investicije – osebno motorno vozilo – kombinirano vozilo
Za nakup osebnih motornih vozil, vključno s kombiniranimi vozili, ni mogoče uveljavljati investicijske olajšave, določene v prvem odstavku 48. člena ZDoh.
Presoja nižjih sodišč, da je premoženje, glede katerega je bila vložena zahteva za vrnitev, prešlo v državno last ex lege na podlagi ZNZGP z dnem njegove uveljavitve 6. 12. 1946, je pravilna. Sodna praksa je enotna, da so morebitne odločbe (tudi kazenske sodbe) in vpisi v zemljiški knjigi in sodnem registru v takšnem primeru zgolj deklaratorne narave.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0012678
ZPP člen 41, 367, 367/2, 377. ZZZDR člen 51, 51/2, 58, 58/1, 58/2.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev - sporazum o delitvi skupnega premoženja - naknadno ugotavljanje obsega skupnega premoženja - izpodbijanje sporazuma o delitvi skupnega premoženja - dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - opredelitev vrednosti spornega predmeta - zavrženje revizije
Ko zakonca dosežeta soglasje o obsegu skupnega premoženja, kasneje v pravdi načeloma ni več mogoče ugotavljati, ali še neko drugo premoženje spada v skupno premoženje. Povedano velja tudi v primeru, če bi bila denarna sredstva dejansko pridobljena z delom v času zakonske zveze. Zakonca lahko namreč za nazaj izključita obligatorni režim skupnega premoženja.
Naknadno ugotavljanje obsega skupnega premoženja je možno samo v primeru uspešnega izpodbijanja sporazuma o obsegu skupnega premoženja.
ZOR člen 376, 376/1, 377, 377/1, 377/2, 377/3, 388, 391. ZPP člen 13, 14.
povrnitev nepremoženjske škode – zastaranje odškodninske terjatve – subjektivni rok – pretrganje zastaranja – poziv dolžnika – škoda povzročena s kaznivim dejanjem – predhodno vprašanje – identično dejansko stanje – pretrganje zastaranja kazenskega pregona – ugotavljanje obstoja kaznivega dejanja v pravdi
Za pretrganje zastaranja odškodninske terjatve ne zadostuje upnikova pisna ali ustna zahteva, ki je naslovljena na dolžnika.
Odškodninska terjatev je zastarala, še preden je prišlo do pretrganja (in zadržanja) zastaranja kazenskega pregona zoper povzročitelja škode, zato kasnejše pretrganje (in zadržanje) zastaranja kazenskega pregona nanjo ne more vplivati.
V konkretnem primeru obstoj kaznivega dejanja (na matičnem področju) ni bil ugotovljen, saj kazenski postopek ni bil sprožen oziroma je bil ustavljen, zato ni pogojev za uporabo daljšega zastaralnega roka.
Skladno z ustaljeno sodno prakso in pravno teorijo pravdno sodišče sme in mora odločiti o predhodnem vprašanju obstoja kaznivega dejanja le v izjemnih situacijah (npr. storilčeva smrt, storilčeva duševna bolezen, amnestija, umik obtožbe o katerem oškodovanec ni bil obveščen, vodenje kazenskega postopka zoper neznanega storilca,...), ko kazenskega postopka ni mogoče niti začeti niti končati ali spoznati obdolženca za krivega kaznivega dejanja, pri čemer praviloma tudi ne sme biti dvoma, da je bila škoda povzročena prav s kaznivim dejanjem.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – pravice obrambe – zavrnitev dokaznega predloga – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Sodišče je dolžno izvesti dokaz, ki ga predlaga obramba, le če je predlagani dokaz pravno relevanten (to je pomemben za ugotavljanje obstoja kaznivega dejanja) in je izkazana verjetnost, da bi njegova izvedba lahko privedla do drugačne ugotovitve dejanskega stanja.
tožba za izpraznitev stanovanja – nezakonita uporaba stanovanja – lastninska pravica na nepremičnini – načelo povezanosti zemljišča in objekta – superficies solo cedit - trditveno in dokazno breme
Tožeča stranka je z zemljiškoknjižnim izpiskom izkazala, da je lastnica nepremičnine, na kateri se nahaja stavba s (spornim) stanovanjem. Nižji sodišči sta se pravilno oprli na določbo 8. člena SPZ, ki vzpostavlja domnevo o povezanosti zemljišča in objekta. Ena izmed posledic navedene domneve je v tem, da sta toženca tista, ki bi morala z ustreznimi trditvami in dokazi izpodbiti (domnevano) lastninsko pravico tožeče stranke na stanovanju, česar nista storila.
ZKP člen 372, 372-1. Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 2.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja – kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo – zakonski znaki kaznivega dejanja – opis kaznivega dejanja
V opisu kaznivega dejanja ni naveden namen organizacije, v katero naj bi se obsojenec vključil, to je, da se z nasiljem zruši ustavna ureditev FLRJ, kar sodi v samo bistvo inkriminacije po 2. členu ZKLD, zato opisanih dejanj ni mogoče subsumirati pod zakonski dejanski stan obravnavanega kaznivega dejanja.
Nižji sodišči sta svojo odločitev obrazložili z jasnimi razlogi. Zato so tožnikovi očitki v zvezi s tem neutemeljeni. Prav tako z navedbo, da sta nižji sodišči verjeli toženčevi izpovedbi kljub temu, da nasprotuje listinam v spisu, ni mogoče utemeljiti nobene kršitve določb pravdnega postopka. Vsebinsko tožnikove revizijske navedbe pomenijo izpodbijanje dokazne ocene nižjih sodišč.
ZDDPO (1990) člen 21, 21/2. ZDDPO (1993) člen 64. URS člen 2, 33, 127. ZUP člen 6, 6/1.
davek od dobička pravnih oseb – davčna olajšava – prenos pravice do davčne olajšave - poseg v pridobljene pravice – načelo zaupanja v pravo – sprememba davčnih predpisov – načelo zakonitosti v davčnih zadevah – poseg v lastninsko pravico
Davčno olajšavo iz 21. člena ZDDPO (1990) so lahko glede na 64. člen ZDDPO (1993) prenašali le tisti davčni zavezanci, ki so to pravico pridobili do uveljavitve ZDDPO (1993), to je do 15.1.1994.
Po načelu zakonitosti se pri obdavčitvi uporabi zakon, ki je veljal v obdobju, na katerega se nanaša davčna obveznost oziroma ko nastane davčna obveznost, če zakon ne določa drugače.
ZPP člen 41, 367, 367/2, 377. ZOR člen 18, 376, 376/1.
dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta - denarni zahtevek - nedenarni tožbeni zahtevek - zavrženje revizije - povrnitev premoženjske škode - zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka zastaralnega roka - subjektivni rok - vedenje o škodi in povzročitelju
Za začetek teka zastaralnega roka je odločilen trenutek, ko je oškodovanec lahko zvedel za škodo in njenega povzročitelja, kar pomeni, ko ni bilo ovire, da bi prišel do teh podatkov. Pri tem samo vedenje o škodi ne pomeni, da mora oškodovanec poznati njen konkretni znesek (da mu mora biti znan obseg vse škode), ampak da mu morajo biti znane okoliščine, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti višino škode (tudi bodoče).
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - novo sredstvo izvršbe - izvršba na poslovni delež dolžnika
Ker je upnica med izvršilnim postopkom predlagala novo izvršilno sredstvo – prodajo poslovnega deleža dolžnice, ne pa prodajo nepremičnine, je za to izvršilno sredstvo pristojno sodišče, ki je dovolilo izvršbo, to je Okrajno sodišče v Piranu.
ZPP člen 39, 128, 128/5, 367, 367/2, 377, 384, 384/1.
dovoljenost revizije - glavne in postranske terjatve - vrednost spornega predmeta - kapitalizirane obresti - revizija zoper sklep o stroških postopka - pravno mnenje - zavrženje revizije
V primeru, ko je za ugotovitev pravice do revizije odločilna vrednost spornega predmeta, se vzame kot vrednost spornega predmeta samo vrednost glavnega zahtevka, ne pa tudi obresti, razen če se te uveljavljajo kot glavni zahtevek.
Revizija zoper sklep je dovoljena le, če gre za sklep sodišča druge stopnje, s katerim je postopek pravnomočno končan. Sklep o pravdnih stroški ne spada med take sklepe.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 83, 83/3. ZPP člen 80, 81, 81/5, 205, 205/1-3, 208, 208/1. ZUP člen 50, 153. ZFPPIPP člen 441, 442, 442/6, 442/7, 442/8.
prenehanje stranke upravnega spora – izbris pravne osebe brez likvidacije – prekinitev postopka – nadaljevanje postopka – pravno nasledstvo – aktivni družbenik - zavrženje revizije
Izpodbijani upravni akt, ki se glasi na izbrisano pravno osebo, neposredno ne učinkuje na aktivne družbenike, ampak le, če organ postopek nadaljuje zoper aktivne družbenike.
ZPP člen 108, 108/4, 141. ZUS-1 člen 22, 22/1, 24, 24/3.
nepopolna vloga – zavrženje – vročanje – fikcija vročitve - vrnitev v prejšnje stanje
Ker tožnica vloge, ki jo je vložila na Upravno sodišče, kljub pozivu prvostopenjskega sodišča ni ustrezno popravila, da bi jo bilo mogoče obravnavati kot tožbo v upravnem sporu, jo je sodišče pravilno zavrglo na podlagi četrtega odstavka 108. člena ZPP v zvezi z 22. členom ZUS-1.
dovoljenost revizije - eventualna objektivna kumulacija zahtevkov - nediferencirana navedba vrednosti spornega predmeta - zavrženje revizije - pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča - predkupna pravica - tožba zaradi sklenitve prodajne pogodbe za prodajo kmetijskih zemljišč - tožba zaradi izstavitve zemljiškoknjižne listine - sklepčnost tožbe - pasivna legitimacija - neveljavnost pogodbe - ničnost pogodbe o prodaji kmetijskega zemljišča - izpodbojnost
Ker toženci v zemljiški knjigi niso vknjiženi kot lastniki kmetijskih zemljišč, ne morejo biti pasivno legitimirani za izstavitev zemljiškoknjižne listine, na podlagi katere bi se lahko tožnik kot lastnik vknjižil v zemljiško knjigo.
Tožnik ne more uspeti z zahtevkom za sklenitev pogodbe za prodajo nepremičnin, katerih lastnik je stranski intervenient.
Pogodba, s katero je kršena prednostna pravica za nakup kmetijskih zemljišč iz 21. člena ZKZ (v zvezi z 512. členom OZ), je izpodbojna in ne nična.
dovoljenost revizije - kumulacija tožbenih zahtevkov - nediferencirana vrednost spornega predmeta - zamudna sodba - ovire za izdajo zamudne sodbe - sklepčnost tožbe - preklic darilne pogodbe - velika nehvaležnost
Ker v tožbi opisanega toženkinega ravnanja ni mogoče opredeliti kot kršitev moralne dolžnosti, ki pomeni veliko nehvaležnost, je odločitev o nesklepčnosti tožbe in posledično o zavrnitvi tožbenega predloga za vrnitev daril pravilna.
Ker je tožeča stranka navedla le nediferencirano vrednost spornega predmeta, ni mogoče dognati, kakšna je vrednost spornega predmeta posameznega zahtevka niti kakšna je vrednost spornega predmeta v razmerju do vsake toženke. Položaj je enak, kot če vrednost spornega predmeta sploh ne bi bila navedena – tožeča stranka nima pravice do revizije.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom o nepristranskosti sodišča - stranke v postopku - novinar - člani politične stranke - župan
Dejstva, da so kot stranke udeleženi župan občine, funkcionar politične stranke in lokalni novinar, ne spadajo ne v prvi sklop razlogov iz 67. člena ZPP (ekonomičnost) ne v drugega (drugi tehtni razlogi).