odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - rok za sodno varstvo - zavrženje tožbe
Ker je bila tožba, s katero je tožnica izpodbijala odpoved pogodbe o zaposlitvi, vložena po poteku roka iz tretjega odstavka 204. člena ZDR, jo je sodišče utemeljeno zavrglo.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - ničnost - nerazsodnost - poslovna sposobnost
Razsodnost fizične osebe je pogoj za njeno poslovno sposobnost, to je za sklenitev veljavne pogodbe oziroma za veljavno izražanje pogodbene volje. Ker je imela tožnikova nerazsodnost pri podpisu spornih aktov enake posledice, kot da bi ju podpisala poslovno nesposobna oseba, to je ničnost, tožnikova odpoved pogodbe o zaposlitvi in sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi nista mogla imeti pravnih učinkov.
izvedenec - postavitev novega izvedenca - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Relativna bistvena kršitev pravdnega postopka bi bila podana v primeru, ko bi sodišče spregledalo določbe ZPP o možnosti postavitve novega izvedenca, bi se pa strinjalo, da je mnenje izvedenca dvomljivo, nejasno. Če pa sodišče ne postavi novega izvedenca zato, ker meni, da mnenje ni nepopolno, gre lahko samo za zmotno ugotovitev dejanskega stanja.
usmeritev v prilagojeni program – preveritev po samem zakonu – časovno omejeno učinkovanje – pravni interes
Sporna odločba o usmeritvi se glede na 4. točko njenega izreka preveri po uradni dolžnosti junija 2005. Skladno z določbo četrtega odstavka 24. člena ZUOPP je namreč treba v roku, določenem v odločbi o usmeritvi, ki pa ne sme biti daljši kot tri leta, preveriti ustreznost usmeritve in izdati novo odločbo. To pa pomeni, da je sporna odločitev z izdajo nove odločbe junija 2005 prenehala učinkovati.
Za dodatno izplačilo (ki si ga je toženec prilastil) nedvomno ni bilo pravnega temelja in je zato sodišče pravilno uporabilo splošno pravilo 190. člena OZ. „Dvojna obremenitev“ je v tem kontekstu zrcalna slika neupravičene pridobitve in že zato ne držijo revizijske trditve o tem, da naj bi sodišče preseglo trditveno podlago tožbe.
ZKP člen 372, 372-1, 372-4. Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD 1945) člen 11. Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD 1946) člen 3, 3-14. Kazenski zakonik Kraljevine Jugoslavije člen 141.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – pravna opredelitev - kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo – pomoč storilcu po storitvi kaznivega dejanja – časovna veljavnost kazenskega zakona
Podpiranje in skrivanje pobeglih oseb je bilo inkriminirano šele s spremenjenim Zakonom o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo z dne 23.7.1946, ki ga sodišče glede na prepoved retroaktivne uporabe strožjega zakona ne bi smelo uporabiti.
dovoljenost revizije - trditveno in dokazno breme - zelo hude posledice - pomembno pravno vprašanje - zavezujoča informacija o uvrstitvi v carinsko tarifo
Ker je vprašanje, ki ga izpostavlja tožeča stranka, že rešeno vprašanje, ne gre več za pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
premoženjska razmerja med zakonci – skupno premoženje zakoncev – posebno premoženje – dolg zakonca, nastalega v zvezi s posebnim premoženjem – poslovni delež zakonca v gospodarski družbi
Stališče, da je vložitev tožbe za razvezo zakonske zveze predstavljala trenutek razpada življenjske in ekonomske skupnosti, ki je imel za posledico prenehanje nastajanja skupnega premoženja pravdnih strank kot zakoncev, je v skladu z ustaljeno sodno prakso.
Glede na to, da je ob vzpostavitvi izvenzakonske skupnosti toženčev poslovni delež v družbi predstavljal njegovo posebno premoženje, iz nekonkretiziranih trditev o tožničinem sodelovanju pri poslovanju družbe po vzpostavitvi zunajzakonske skupnosti ni mogoče sklepati na materialnopravni sklep, da je s tem poslovni delež v družbi postal skupno premoženje pravdnih strank.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - nezadovoljstvo z delom sodišča
Z očitki, ki se nanašajo na sojenje v konkretni zadevi, stranka ne more vzbuditi dvoma v nepristranskost sodišča kot celote, s tem pa tudi ne prenosa pristojnosti.
kršitev kazenskega zakona - odločba o kazenski sankciji – preklic pogojne obsodbe zaradi novega kaznivega dejanja – stek kaznivih dejanj
S tem, ko je sodišče v izrečeni pogojni obsodbi pri določanju enotne kazni upoštevalo tudi kazen petih mesecev zapora iz že preklicane pogojne obsodbe, je v odločbi o kazenski sankciji prekoračilo pravice, ki jih ima po določbi četrtega odstavka 52. člena v zvezi z 2. točko drugega odstavka 47. člena KZ.
ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3, 76, 82. Statut Univerze v Mariboru člen 180, 206. ZViS člen 6, 6/1, 6/2.
začasna odredba – javni interes - izvajanje študijskega procesa – izvolitev v naziv – test sorazmernosti
Izvajanje študijskega procesa (univerze oziroma njene članice) je v javnem interesu. Tožnik bi moral navajati argumente, ki bi bili močnejši od javnega interesa, ki bi z izdano začasno odredbo lahko bil prizadet.
Sodišče je postopek že nadaljevalo po pravilih novele ZPP-D, ki je na novo določila institut revizije kot izrednega pravnega sredstva. V obravnavanem primeru revizija po samem zakonu ni dovoljena in tudi ni bila dopuščena, zato je nedovoljena.
ZPP člen 7, 215, 318, 318/1-3, 380, 380/2. Splošni pogoji za zavarovanje jaht.
pravilo o dokaznem bremenu – trditveno in dokazno breme - sklepčnost odgovora na tožbo – pravni standard – merila za napolnitev pravnega standarda – zavarovanje – tatvina čolna - hramba čolna - ustrezna hramba
S trditvijo, da bi moral biti čoln ograjen s popolno ograjo (torej, da je ograja neprekinjena), je toženka ponudila zgolj enega od možnih načinov običajne hrambe po splošnih pogojih. Ni pa toženka navedla ustreznih dejstev, ki bi zadostovali kot kriterij za ugotovitev vsebine standarda v celoti, torej za ugotovitev vseh možnih običajnih prostorov za hrambo, oziroma meril za določitev meje med tem, kaj je običajen način hrambe in kaj ni. Le tako bi lahko namreč sodišče ugotovilo, ali je tožnik svoj čoln hranil v skladu s splošnimi pogoji.
ZR (1989) člen 50, 50/5, 70, 70/5. ZDDPO (1990) člen 7, 8, 33, 34. ZUS člen 14, 14/3. ZUP (1986) člen 4. ZUP člen 6.
davek od dobička pravnih oseb – dejansko stanje – revizija – dolgoročna finančna naložba – revalorizacija – povečanje finančne naložbe – prihodki iz financiranja – novota – odmera davka – zastaranje - presoja zakonitosti in pravilnosti prvostopne odločbe
Če je imel davčni zavezanec knjiženo dolgoročno finančno naložbo v poslovnih knjigah, jo je moral glede na določbe Zakona o računovodstvu iz leta 1989 tudi revalorizirati. Povečanje dolgoročne finančne naložbe pa predstavlja obdavčljive prihodke iz financiranja po ZDDPO (1990).
Odmera davka ne zastara tekom preverjanja pravilnosti in zakonitosti prvostopne odločbe.
Nedovoljene novote se nanašajo tako na dokaze, kot tudi na dejstva.
ZPDDP člen 2, 3, 3/4. ZAPPNI člen 48, 49, 49/1. ZASP člen 5, 5/2-12. ZUS-1 člen 22, 22/1, 75, 75/3, 93, 93/1. ZPP člen 339, 339/2-14.
posebni davek na določene prejemke – izplačevalec prejemkov - zastaranje odmere davka – delo cenilcev nepremičnin – avtorsko delo – dokazno breme – neobrazloženost sodbe
V izpodbijani sodbi ni obrazloženo, čemu tožena stranka in sodišče konkretnih cenilnih poročil ne štejeta za avtorska dela, zato je sodba v tem delu neobrazložena. Sodišče se je dolžno opredeliti do tistih strankinih navedb, ki so bistvenega pomena za odločitev.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga – čas za pripravo obrambe – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Sodišče, ki je po spremenjeni obtožnici glavno obravnavo preložilo in jo nadaljevalo po dveh mesecih, je utemeljeno zavrnilo predlog obrambe za ponovno preložitev glavne obravnave zaradi priprave obsojenčeve obrambe in zagovora.