Sodišče je obrazložilo in utemeljilo zavrnitev izvedbe dokaza, kakršen je bil predlagan in utemeljen, zato ni šlo za odstop od sodne prakse glede obveznosti sodišča v zvezi z zavrnitvijo dokaznega predloga.
Pritožba ni utemeljena, ker tožena stranka ni navedla odločb Vrhovnega sodišča, s katerimi bi utemeljila pritožbene navedbe o tem, da zavzeta stališča v sodbi sodišča druge stopnje odstopajo od sodne prakse.
Postopanje sodišča prve stopnje v nasprotju z določbo drugega odstavka 42. člena ZDSS-1 ne predstavlja ene od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP oziroma kršitve, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.
Delodajalec se učinkom vročitve odpovedi - kot enostranske pisne izjave o prenehanju pogodbe o zaposlitvi - ne more izogniti zgolj z dopisom delavcu, v katerem navaja, da je „prišlo pomotoma do vročitve izredne odpovedi delovnega razmerja“. Dejstvo, da je tožnica nekaj dni po vročitvi izredne odpovedi še hodila na delo, ne pomeni, da je bil dosežen sporazum strank o prenehanju veljavnosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Tožnik je bil v spornem obdobju v bolniškem staležu zaradi dveh različnih diagnoz. Pri tem sicer ni upošteval navodil imenovanega zdravnika, je pa upošteval navodila osebnega zdravnika in lečeče psihiatrinje. To pomeni, da njegovo ravnanje ni bilo samovoljno, ampak je bilo skladno z navodili njegovih zdravnikov, ki so, če nič drugega zaradi različnosti vnesla tudi nejasnost v določbo o tem, kako se je treba v času bolniškega staleža ravnati. To pa kljub formalnemu nespoštovanju navodil imenovanega zdravnika pomeni, da ne gre za take okoliščine (zlorabe), ki bi povzročile stanje, zaradi katerega delovnega razmerja ne bi bilo mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka.
davek na dodano vrednost – pravica do odbitka vstopnega davka – registracija za DDV – rok za izdajo odločbe
Oseba postane davčni zavezanec, registriran za DDV, z dnem, ki ga določi davčni organ v odločbi o registraciji. Le davčni zavezanec, ki je vpisan v register zavezancev za DDV, ima pravico do odbitka vstopnega davka. Kršitev 15-dnevnega roka za izdajo odločbe, določenega v tretjem odstavku 58. člena ZDDV, na to ne vpliva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VS0012555
ZPP člen 191. ZTLR člen 14. ZZZDR člen 51, 59.
skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja – solastninska pravica na nepremičnini – nujno sosporništvo solastnikov
Nujno sosporništvo je podano le v primeru, kadar so upravičenci glede sporne materialne pravice v takšnem razmerju, da lahko le vsi skupaj upravljajo in razpolagajo s pravico, v katero posega tožba.
Skupno premoženje predstavlja skupek premoženjskih pravic partnerjev, med premoženjske pravice pa vsekakor sodi tudi solastninska pravica, torej tudi solastninski delež nepremičnine, na katerem tožnica uveljavlja delež na skupnem premoženju.
dovoljenost revizije - kumulacija tožbenih zahtevkov - nediferencirana vrednost spornega predmeta - zamudna sodba - ovire za izdajo zamudne sodbe - sklepčnost tožbe - preklic darilne pogodbe - velika nehvaležnost
Ker v tožbi opisanega toženkinega ravnanja ni mogoče opredeliti kot kršitev moralne dolžnosti, ki pomeni veliko nehvaležnost, je odločitev o nesklepčnosti tožbe in posledično o zavrnitvi tožbenega predloga za vrnitev daril pravilna.
kršitev kazenskega zakona - odločba o kazenski sankciji – preklic pogojne obsodbe zaradi novega kaznivega dejanja – stek kaznivih dejanj
S tem, ko je sodišče v izrečeni pogojni obsodbi pri določanju enotne kazni upoštevalo tudi kazen petih mesecev zapora iz že preklicane pogojne obsodbe, je v odločbi o kazenski sankciji prekoračilo pravice, ki jih ima po določbi četrtega odstavka 52. člena v zvezi z 2. točko drugega odstavka 47. člena KZ.
ZPP člen 108, 108/4, 141. ZUS-1 člen 22, 22/1, 24, 24/3.
nepopolna vloga – zavrženje – vročanje – fikcija vročitve - vrnitev v prejšnje stanje
Ker tožnica vloge, ki jo je vložila na Upravno sodišče, kljub pozivu prvostopenjskega sodišča ni ustrezno popravila, da bi jo bilo mogoče obravnavati kot tožbo v upravnem sporu, jo je sodišče pravilno zavrglo na podlagi četrtega odstavka 108. člena ZPP v zvezi z 22. členom ZUS-1.
ZPDDP člen 2, 3, 3/4. ZAPPNI člen 48, 49, 49/1. ZASP člen 5, 5/2-12. ZUS-1 člen 22, 22/1, 75, 75/3, 93, 93/1. ZPP člen 339, 339/2-14.
posebni davek na določene prejemke – izplačevalec prejemkov - zastaranje odmere davka – delo cenilcev nepremičnin – avtorsko delo – dokazno breme – neobrazloženost sodbe
V izpodbijani sodbi ni obrazloženo, čemu tožena stranka in sodišče konkretnih cenilnih poročil ne štejeta za avtorska dela, zato je sodba v tem delu neobrazložena. Sodišče se je dolžno opredeliti do tistih strankinih navedb, ki so bistvenega pomena za odločitev.
ZPP člen 7, 215, 318, 318/1-3, 380, 380/2. Splošni pogoji za zavarovanje jaht.
pravilo o dokaznem bremenu – trditveno in dokazno breme - sklepčnost odgovora na tožbo – pravni standard – merila za napolnitev pravnega standarda – zavarovanje – tatvina čolna - hramba čolna - ustrezna hramba
S trditvijo, da bi moral biti čoln ograjen s popolno ograjo (torej, da je ograja neprekinjena), je toženka ponudila zgolj enega od možnih načinov običajne hrambe po splošnih pogojih. Ni pa toženka navedla ustreznih dejstev, ki bi zadostovali kot kriterij za ugotovitev vsebine standarda v celoti, torej za ugotovitev vseh možnih običajnih prostorov za hrambo, oziroma meril za določitev meje med tem, kaj je običajen način hrambe in kaj ni. Le tako bi lahko namreč sodišče ugotovilo, ali je tožnik svoj čoln hranil v skladu s splošnimi pogoji.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom o nepristranskosti sodišča - stranke v postopku - novinar - člani politične stranke - župan
Dejstva, da so kot stranke udeleženi župan občine, funkcionar politične stranke in lokalni novinar, ne spadajo ne v prvi sklop razlogov iz 67. člena ZPP (ekonomičnost) ne v drugega (drugi tehtni razlogi).
Za dodatno izplačilo (ki si ga je toženec prilastil) nedvomno ni bilo pravnega temelja in je zato sodišče pravilno uporabilo splošno pravilo 190. člena OZ. „Dvojna obremenitev“ je v tem kontekstu zrcalna slika neupravičene pridobitve in že zato ne držijo revizijske trditve o tem, da naj bi sodišče preseglo trditveno podlago tožbe.
ZKP člen 201, 201/1-3, 371, 371/1-8, 371/1-11, 424, 424/1.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – nedovoljen dokaz – pripor – odreditev pripora – ponovitvena nevarnost – neogibnost pripora – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ugotovljene okoliščine o nevarnosti ponovitve istovrstnega kaznivega dejanja utemeljujejo tudi neogibnost pripora, kar vsebuje presojo, da milejšega ukrepa zoper osumljenca ni mogoče odrediti.
postulacijska sposobnost – tuji odvetnik – zavrženje revizije
Odvetnik iz R Makedonije, ki zastopa tožnika, ni izkazal predpostavke (vpisa v imenik odvetnikov), ki jih določa ZOdv za zastopanje tujih odvetnikov pred sodišči v RS. Revizijo je tako vložila oseba, ki te pravice nima.
lastninska pravica na nepremičnini - gradnja na tujem svetu - solastnina - originarna pridobitev lastninske pravice - dobrovernost - pravno razmerje med lastnikom in užitkarjem - osebna služnost - posegi užitkarja - vlaganja v nepremičnino - družbena lastnina - etažna lastnina
Za pridobitev solastninske pravice na stavbi na originaren način z gradnjo na tujem svetu je bistveno, da med graditeljem in lastnikom zemljišča ne obstaja nobeno pravno razmerje, ki bi dovoljevalo rabo ali užitek stvari. Če takšno razmerje med njima obstaja, potem pogojev za originarno pridobitev lastninske pravice ni.
pripor - odreditev pripora - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V fazi postopka, v kateri je bil pripor odrejen, sodišče odloča na ravni utemeljenega suma kot (visoke stopnje) verjetnosti, da je določen oseba storila kaznivo dejanje. Zaključke o (ne)dokazanosti posameznih dejstev po vestnem tehtanju vsakega dokaza posebej in v zvezi z drugimi dokazi pa bo po zaključenem dokaznem postopku napravil sodeči senat na glavni obravnavi.
Nižji sodišči sta svojo odločitev obrazložili z jasnimi razlogi. Zato so tožnikovi očitki v zvezi s tem neutemeljeni. Prav tako z navedbo, da sta nižji sodišči verjeli toženčevi izpovedbi kljub temu, da nasprotuje listinam v spisu, ni mogoče utemeljiti nobene kršitve določb pravdnega postopka. Vsebinsko tožnikove revizijske navedbe pomenijo izpodbijanje dokazne ocene nižjih sodišč.
usmeritev v prilagojeni program – preveritev po samem zakonu – časovno omejeno učinkovanje – pravni interes
Sporna odločba o usmeritvi se glede na 4. točko njenega izreka preveri po uradni dolžnosti junija 2005. Skladno z določbo četrtega odstavka 24. člena ZUOPP je namreč treba v roku, določenem v odločbi o usmeritvi, ki pa ne sme biti daljši kot tri leta, preveriti ustreznost usmeritve in izdati novo odločbo. To pa pomeni, da je sporna odločitev z izdajo nove odločbe junija 2005 prenehala učinkovati.