nacionalizirano zemljišče - prenos pravice uporabe s kupoprodajno pogodbo
Če je bilo zemljišče nacionalizirano po ZNNZ, se šteje za podržavljeno v smislu ZDen takrat, ko je bila tudi pravica uporabe odvzeta na način iz 3., 4. ali 5. člena ZDen. To pa v tem primeru ni bilo, saj je prejšnja lastnica pravico uporabe prodala občini na podlagi kupoprodajne pogodbe in jo na ta način konzumirala.
enotno dovoljenje za gradnjo - ugovori sosedov in mejašev
Ugovori in pripombe sosedov in mejašev se v postopku izdaje enotnega dovoljenja za gradnjo upoštevajo le, če zadevajo obstoj samih zakonitih pogojev, vsi ostali ugovori drugačne vrste pa se v tem postopku štejejo za zasebnopravne in jih upravni organ ne more upoštevati.
denacionalizacija - odločanje v obnovljenem postopku
Odločba, s katero je bil končan postopek, zoper katerega je bila dovoljena obnova postopka, se pusti v veljavi, če se v obnovljenem postopku ugotovi, da je pravilna in zakonita. Ker tožnik ni lastnik celotnega funkcionalnega zemljišča, temveč le solastnik do še neugotovljenega deleža, ki se ugotovi glede na obseg njegove etažne lastnine v objektu, mu z denacionalizacijsko odločbo ni poseženo v lastninsko pravico, saj se s to denacionalizacijsko odločbo vrača del objekta, ki ni v njegovi lasti, ter ustrezen nedoločen delež na funkcionalnem zemljišču tega objekta.
nacionalizacija posojilnice - upravičenci do denacionalizacije - posojilodajalci
Ker je zakonodajalec ob nacionalizaciji posojilodajalce (ob določenih pogojih) štel za solastnike podjetja, jih je potrebno pri vračanju podjetja šteti za upravičence.
ustavitev upravne izvršbe zaradi odprave izvršilnega naslova - vročanje stranki, ki ima pooblaščenca - predložitev pooblastila
Z osebno vročitvijo odločbe tožnici niso bila kršena pravila o vročanju pooblaščencu, saj pooblaščenec, ki je stranko zastopal v upravnem sporu, ni predložil pooblastila tudi v upravnem postopku, v katerem je bila izdana navedena odločba tožene stranke.
ZUP člen 279, 279/1.ZPP člen 184. ZUS člen 16, 16/1, 23,23/3, 67, 67/2, 73.
ničnost denacionalizacijske odločbe
Odločba se lahko izreče za nično le, če je za to podan kateri od razlogov, izrecno predpisanih v 1. odstavku 279. člena ZUP. Če se z denacionalizacijsko odločbo ne poseže v solastnino fizičnih oseb na skupnem funkcionalnem zemljišču, taka denacionalizacijska odločba ni nična niti po 2., niti po 3., niti po 5. in niti po 6. točki 1.
ZUstS člen 44.ZDen člen 4. ZUS člen 4, 4/2, 34, 34/1-5, 60, 60/1-1, 75, 75/1, 77, 77/2-3.
vračanje premoženja na podlagi Zakona o razlastitvi iz leta 1957 - nepravnomočno končan postopek denacionalizacije - upoštevanje odločbe Ustavnega sodišča - zavrženje tožbe
Če v nepravnomočno končanih denacionalizacijskih zadevah, kjer gre za vračanje premoženja, podržavljenega na podlagi Zakona o razlastitvi iz leta 1957, je treba upoštevati odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-58/04 z dne 10.2.2005 (Ur. list RS, št. 18/05), sicer gre za zmotno uporabo materialnega prava. Tožba se v delu, ki ni bil predmet pritožbe v upravnem postopku, zavrže.
ZDen člen 3, 4, 5, 44, 44/1, 44/3, 44/5, 72, 72/2.ZS člen 2. ZUS člen 73.
vračanje arondiranih zemljišč - revalorizacija odškodnine, dane ob podržavljenju - vrednotenje kmetijskih zemljišč - odškodnina zaradi nezmožnosti uporabe nacionaliziranega premoženja
Zemljišča, podržavljena z odločbo o arondaciji, izdano na podlagi ZKZ/79 niso predmet vračanja niti po 3. niti po 4. členu ZDen, zemljišča, podržavljena z arondacijsko odločbo, izdano na podlagi TZIKZ, so predmet vračanja po 3. členu ZDen, če arondiranec ni dobil ustreznih nadomestnih zemljišč. Za ustrezna nadomestna zemljišča se štejejo zemljišča, ki so presegla 70% vrednosti podržavljenih zemljišč, zemljišča odvzeta brez pravnega naslova pred letom 1963 se vračajo po 4. členu ZDen, če je bila dana odškodnina do 30% vrednosti podržavljenih zemljišč. Denarne odškodnine, dane ob podržavljenju, se na sedanjo vrednost preračunajo na podlagi Odredbe o koeficientu povečanja dolarskih cen nacionaliziranega premoženja. Vrednost kmetijskih zemljišč in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, se v postopku denacionalizacije izračuna po Odloku o določanju vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije. Odškodnina za nezmožnost uporabe podržavljenega premoženja od podržavljenja do uveljavitve ZDen se ne prizna. O vračanju premoženja, podržavljenega z arondacijsko odločbo, odloča upravni organ.
ZUS člen 16, 16/1, 50, 72, 72/4, 74.ZPP člen 213, 213/2, 339, 339/2-10.
upravni spor - zahteva za glavno obravnavo - dokazni predlog z zaslišanjem prič - odločanje na seji - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Če stranka v tožbi ali v odgovoru na tožbo zahteva, da prvostopno sodišče odloči o tožbi po opravljeni glavni obravnavi, je sodišče prve stopnje, če o tožbi odloča meritorno, glavno obravnavo dolžno opraviti. Katere dokaze bo na njej izvedlo, pa je stvar sodišča.
ukrep urbanističnega inšpektorja - gradnja drugega objekta od dovoljenega - gradnja brez ustreznega upravnega dovoljenja
Ker se potrdilo o priglašenih delih nanaša na gradnjo kleti in garaže tlorisne velikosti 5,30 m x 10 m, investitor pa je dejansko zgradil klet tlorisne velikosti 15,25 m x 6,65 m, sta po presoji pritožbenega sodišča tako sodišče prve stopnje kot pred njim že tožena stranka pravilno presodila, da je investitor zgradil povsem drug objekt od dovoljenega, za zgrajeni objekt pa ni pridobil ustreznega upravnega dovoljenja. Ob tako ugotovljenih okoliščinah so bili izpolnjeni pogoji za izrek inšpekcijskega ukrepa po 1. odstavku 73. člena ZUN.
ZTel člen 35, 35/4, 35/5. Uredba o pristojbinah za uporabo radijskih frekvenc člen 3, 4, 4/1.
radijske frekvence - pristojbina za uporabo radijskih frekvenc
Pojme "obramba", "varnost", "zaščita", in "reševanje" v smislu določbe 5. odstavka 35. člena ZTel je treba razlagati tako, da gre za izvajanje zaščite in reševanja ter pomoči v primerih naravnih in drugih nesreč ter vojnih dogodkov in za izvajanje ukrepov za odpravo posledic le-teh.
razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživljanje nepreskrbljenega zakonca - pravica do preživnine - krivda za nezaposlenost
V primeru, ko je bila tožnici, upoštevaje sedanje zaposlitvene razmere pri nas in tožničino osnovnošolsko izobrazbo, ponujena sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas, česar ta ni izkoristila, pomeni že enkratna odklonitev ustrezne zaposlitve krivdni razlog za nezaposlenost v smislu zakonskega določila o pravici do preživnine razvezanega zakonca.
vloga - zahteva sodišča za dopolnitev vloge - zavrženje vloge
Če tožeča stranka kljub zahtevi sodišča svoje vloge ne dopolni in je zato ni mogoče obravnavati kot tožbe v upravnem sporu, sodišče prve stopnje tako vlogo zavrže.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost v zapuščinski zadevi - država zadnjega prebivališča zapustnika
Glede na vsebino in zaporedje zakonskih določb, se uporabljajo kriteriji za krajevno pristojnost v zapuščinskih sporih sukcesivno, se pravi, uporabi se vsak naslednji, če ni uporaben prejšnji. Na prvem mestu je tako kriterij prebivališča zapustnika v naši državi, torej njegov domicil. Če pa tega ni v naši državi, pridejo v poštev merila po kraju zapuščine oziroma pretežne zapuščine in končno, če te ni v naši državi, se določi pristojnost po odredbi sodišča.
povrnitev negmotne škode - osebe, ki imajo v primeru težke invalidnosti pravico do odškodnine - posredni oškodovanci - brat - posebno težka invalidnost - čas škodnega dogodka in uporaba OZ - načelo pravičnosti - načelo enakosti pred zakonom - enotna sodna praksa
Odškodninsko pravo ureja OZ, ki je začel veljati 1.1.2002, torej je veljal v času sojenja pred sodiščema prve in druge stopnje. Toda v 1060. členu OZ je zakonodajalec posebej določil, da se OZ ne uporablja za obligacijska razmerja, ki so nastala pred uveljavitvijo tega zakona. Ker tožnik uveljavlja odškodnino na podlagi nedopustnega ravnanja drugotoženca, ki je povzročil nesrečo in poškodoval tožnikovo sestro že 9.6.1992, ni mogoče uporabiti določil OZ, konkretno 180. člena, temveč tista materialnopravna določila, ki so veljala v letu 1992, torej 201. člen ZOR.