• Najdi
  • <<
  • <
  • 7
  • od 50
  • >
  • >>
  • 121.
    VSK Sklep PRp 70/2025
    23.4.2025
    PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSK00084717
    ZPro člen 17, 17/1.
    delo v splošno korist - sprememba kazenske sankcije
    V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje pri probacijskem organu opraviti dodatne poizvedbe in dati storilcu možnost, da se do navedb probacijskega organa opredeli. Šele na podlagi tako izvedenega postopka bo sodišče lahko odločilo, ali so izpolnjeni pogoji za ustavitev izvrševanja sklepa o določitvi dela v splošno korist.
  • 122.
    VSK Sklep I Ip 105/2025
    22.4.2025
    DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSK00087053
    ZIZ člen 238f. DZ člen 7, 142. ZPP člen 156.
    izvršitev odločbe o stikih z otrokom - način izvrševanja stikov - stiki z otrokom - stiki otroka s starimi starši - varstvo koristi otroka - največja korist otroka - stroški postopka - po krivdi ali naključju nastali stroški postopka
    Osrednja osebnost pravice do stikov je otrok, in njegova konkretna korist je najvišje, odločilno merilo za vse odločitve o stikih. Ko gre za družinsko zadevo, je torej glavno vodilo tudi v izvršilnem postopku največja korist otroka. Glede na navedeno mora torej tudi izvršilno sodišče, ko izvršuje sodno odločbo (o stikih), presojati, če so podani razlogi, ki kažejo na to, da izvršba ne bi bila v korist otroka in v takem primeru je mogoč odstop od izvršitve skladno z izvršilnim naslovom.
  • 123.
    VSK Sodba III Kp 48943/2024
    17.4.2025
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSK00085420
    KZ člen 45a, 48a, 48a/1 49, 50, 51, 51/1. 51/2, 70, 70/2, 73, 73/1, 73/2,308, 308/3, 308/8,. ZKP člen 498.
    kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - odmera kazni - omilitev kazni - priznanje krivde - posebne olajševalne okoliščine - obteževalne in olajševalne okoliščine - koristoljubnost - zakonski znak kaznivega dejanja - izgon tujca iz države - namen kaznovanja - splošna pravila za odmero kazni - odvzem predmetov - fakultativni odvzem predmetov - skupno premoženje zakoncev
    Tudi predmet, ki sodi v skupno premoženje zakoncev se na podlagi osmega odstavka 308. člena KZ-1 vzame.

    Pri odločitvi je potrebno upoštevati namen določbe osmega odstavka 308. člena KZ-1, ki je v onemogočanju, da bi storilec vozilo uporabil za izvršitev novega kaznivega dejanja. Uporaba predmetov v skupni lastnini temelji na zaupanju med zakoncema, da bo vsak od njiju v času, ko predmet uporablja, to počel zakonito. Če to zaupanje eden od zakoncev zlorabi in pride do položaja, ko se predmet po njegovi krivdi uniči ali do položaja, ko s skupnim predmetom stori kaznivo dejanje, zaradi česar se posledično predmet z izrekom varnostnega ukrepa s sodno odločbo odvzame, ima to lahko za posledico zahtevek drugega zakonca zoper njega, ne more pa dejstvo, da gre za skupno premoženje imeti za posledico, da se ukrep, ki je po zakonu obvezen, ne bi izrekel.
  • 124.
    VSK Sodba III Kp 58462/2024
    17.4.2025
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSK00085428
    KZ-1 člen 49, 49/2, 73, 73/1, 308, 308/8.
    kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - odmera kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine - znižanje kazni - varnostni ukrep - odvzem predmetov - odvzem vozila - skupno premoženje
    S tem, ko je v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje ugotovilo, da je vozilo, s katerim je obtoženec prevažal tujce, skupna last obtoženca in njegove žene, je hkrati ugotovilo, da je izpolnjen zakonski pogoj za odvzem vozila obtožencu - da je vozilo obtoženčeva last. Tudi predmet, ki sodi v skupno premoženje zakoncev se na podlagi osmega odstavka 308. člena KZ-1 vzame.

    Ko gre za fakultativni odvzem predmetov storilcu je potrebno ugotoviti, da tudi glede na lastnosti predmeta (in ne le storilca in kaznivo dejanje) nadaljnja posest predmeta predstavlja povečano nevarnost, da bo storilec kaznivo dejanje ponovil. V kolikor predmet ni takšne vrste, da bi se z njegovim odvzemom učinkovito zmanjšala možnost, da bo storilec kaznivo dejanje ponovil (in pri tem ponovno uporabil ta predmet za njegovo izvršitev), namena varnostnega ukrepa z odvzemom ni mogoče doseči.
  • 125.
    VSK Sklep CDn 31/2025
    16.4.2025
    STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK00088159
    ZZK-1 člen 22, 49, 79, 158.
    zaznamba spora - potrdilo o vloženi tožbi - zbirka listin - zaznamba spora o pridobitvi pravice - tožba za ugotovitev stvarne služnosti - dopolnitev predloga v ugovornem postopku - dopolnitev in poprava zemljiškoknjižnega predloga
    Predlogu za zaznambo spora mora biti priloženo tudi potrdilo o vložitvi tožbe in o opravilni številki zadeve, pod katero teče postopek, kot to določa tretji odstavek 79. člena ZZK-1. Navedeno pomeni, da je tudi potrdilo o vloženi tožbi podlaga za vpis in mora biti priloženo k predlogu kot listina, ki se vključi v zbirko listin.

    Glede na določbo tretjega odstavka 158. člena ZZK-1, ki omogoča dopolnjevanje predloga v ugovornem postopku s predložitvijo listin, ki bi mu morale biti priložene že ob vložitvi, pri čemer gre lahko le za listine, na podlagi katerih bi bil vpis dovoljen, če bi bile že tedaj priložene, je sodišče pravilno štelo, da potrdila, ki ob vložitvi predloga še ni bilo niti izdano, v ugovornem postopku ni mogoče upoštevati.
  • 126.
    VSK Sklep CDn 42/2025
    15.4.2025
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK00084864
    ZZK-1 člen 17, 79, 84, 85. DZ člen 67.
    zaznamba spora v zemljiški knjigi - izbris zaznambe spora - izbris zaznambe spora zaradi zamude roka za vložitev predloga za vknjižbo pravice v vrstnem redu zaznambe spora - pravda zaradi ugotovitve obsega skupnega premoženja in določitve deležev - nepremičnina kot skupno premoženje zakoncev - ugotovitev obsega skupnega premoženja - vpis skupne lastnine v zemljiško knjigo - nedoločeni deleži - delitev skupnega premoženja - nastanek solastnine
    S pravnomočno sodbo je ugotovljen obseg skupnega premoženja. Ta sodba je podlaga za vpis skupne lastnine v zemljiški knjigi po nedoločenih deležih.
  • 127.
    VSK Sklep CDn 32/2025
    15.4.2025
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK00084863
    ZZK-1 člen 13a, 15, 15a, 16, 148, 149, 161/5.
    osnovni pravni položaj - sprememba osnovnega položaja - skupni del stavbe - posamezni del stavbe - hipoteka - prenos hipoteke - pogoji za vpis - podlaga za vpis
    Ne SPZ in tudi ne ZZK-1 ne nalagata zemljiškoknjižnemu sodišču, da po uradni dolžnosti, v primeru, ko skupni del stavb pridobi z vpisom – vpis novih osnovnih pravnih položajev, drug status, prenese izvedeno pravico, hipoteko, ki je bila vpisana kot omejitev le pri posameznih delih stavb.
  • 128.
    VSK Sklep I Cp 60/2025
    10.4.2025
    GRADBENIŠTVO - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
    VSK00085120
    GZ-1 člen 104, 105.
    inšpekcijski ukrep gradbeništvo - ukrep gradbenega inšpektorja- nelegalna gradnja - nesorazmernost posega - dom dolžnika
    Ker je bivanje v prostorih, za katere predlagatelj trdi, da so njegov dom, povsem neodvisno od dogajanja na mansardni etaži, ki je predmet inšpekcijskega postopka in upoštevaje, da gre pri objektu, za katerega je izrečen ukrep, za novogradnjo in gradbišče, z navedenim ukrepom že po sami naravi stvari ne more priti za poseg v dom.
  • 129.
    VSK Sklep I Cp 657/2024
    10.4.2025
    DEDNO PRAVO
    VSK00084844
    ZD člen 163, 174, 175.
    stranke zapuščinskega postopka - terjatev do zapustnika - ločitev zapuščine od dedičevega premoženja
    Upnik, ki v zapuščinskem postopku priglasi svojo terjatev do zapustnika, ni stranka zapuščinskega postopka, razen če zahteva ločitev zapuščine od dedičevega premoženja.
  • 130.
    VSK Sodba III Kp 41561/2024
    10.4.2025
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSK00084551
    KZ-1 člen 70, 70/2, 73, 73/2, 308, 308/3. ZKP člen 498.
    kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - odmera kazni - obteževalne in olajševalne okoliščine - priznanje krivde - varnostni ukrep odvzema predmetov - fakultativni odvzem predmetov - nevarnost, da bo predmet ponovno uporabljen za kaznivo dejanje
    Potencialna nevarnost telefona ni v sami elektronski napravi, temveč v podatkih, ki so v njej shranjeni. Obdolženec ima iz naslova pravice do obrambe (razen v izjemnih primerih)1, možnost zahtevati kopijo vseh podatkov (istovetne kopije telefona), torej tistih, ki se uporabljajo kot dokaz v kazenskem postopku in tudi tistih, ki s kaznivim dejanjem niso povezani in jih storilec hrani za zasebne namene (slike, sporočila, datoteke, imenik stikov...). Glede na to, da ima obtoženec v vsakem primeru dostop do podatkov telefona in ima pravico tudi do njihove kopije, razlog za odvzem telefona v obravnavanem primeru ne morejo biti podatki, ki so v telefonu vsebovani in ki bi jih obtoženec v bodoče lahko uporabil pri izvršitvi kaznivega dejanja. To pa pomeni, da namena varnostnega ukrepa z odvzemom telefona ni mogoče učinkovito uresničiti.
  • 131.
    VSK Sodba III Kp 62492/2023
    10.4.2025
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSK00088244
    KZ-1 člen 34, 49, 176, 176/1, 176/2, 176/3.
    kaznivo dejanje prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva - zakonski znaki kaznivega dejanja - poskus kaznivega dejanja - dokončano kaznivo dejanje - mladoletna oseba - izvršitvene oblike dejanja - odmera kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine
    Pri nekaterih izvršitvenih oblikah kaznivega dejanja po 176. členu KZ-1 se že sam poskus šteje za dokončano kaznivo dejanje, kar velja tudi za spodbujanje mladoletne osebe k izdelavi pornografskega gradiva. Navedeno pomeni, da je obtoženec kazniva dejanja dokončal tudi v tistih primerih, ko mu oškodovanke po njegovem nagovarjanju niso poslala golih fotografij. Glede na dikcijo drugega odstavka 176. člena KZ-1 je obtoženec že z nagovarjanjem k izdelavi in posredovanju golih fotografij izpolnil vse zakonske znake kaznivega dejanja.

    Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da mora biti nagovarjanje kot izvršitveni način iz drugega odstavka 176. člena KZ-1, ki implicira neko ponavljajoče, trajajoče in ne enkratno ravnanje, po teži primerljivo ostalim izvršitvenim načinom (z uporabo sile, grožnje ali preslepitve, prekoračitev ali zloraba pooblastil, novačenje, izkoriščanje)) in s posegom v spolno integriteto mladoletnih oškodovank dovolj intenzivno. Tudi enkraten poziv dekletom,, naj pošljejo gole fotografije, bi za izpolnitev zakonskih znakov kaznivega dejanja zadoščal, če bi mu bile pridružene še drue obtoženčeve navedbe ali ravnanja v smeri prepričevanja, naj oškodovanke izdelajo in pošljejo gole fotografije ali pa če bi bil tak poziv uspešen.
  • 132.
    VSK Sklep CDn 27/2025
    9.4.2025
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK00093039
    ZZK-1 člen 49.
    listina, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo - predznamba - listina, ki je podlaga za vpis predznambe - pogoji za vpis predznambe - vpis predznambe

    Tožba in pripravljalna vloga z zahtevkom na ugotovitev veljavnosti kupoprodajne pogodbe in zahtevkom na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila ne predstavljata listine, ki je podlaga za vpis.

  • 133.
    VSK Sodba II Kp 495/2023
    27.3.2025
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSK00087980
    KZ-1 člen 173, 173/1, 173/4. ZKP člen 394, 394/1.
    kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - zakonski znaki kaznivega dejanja - drugo spolno dejanje - zadovoljevanje spolnega nagona - spolna nedotakljivost - privilegirana oblika kaznivega dejanja - sprememba oprostilne sodbe v obsodilno
    V obravnavanem primeru je nedvomno šlo za dotike teles med obtožencem in vsemi tremi oškodovankami, vendar so bili ti dotiki storjeni preko oblačil ter rahli, prekratki in preblagi (ni šlo za dolgotrajno prijemanje, stiskanje, otipavanje ali božanje intimnih delov), da bi bilo moč zaključiti o spolnih dejanjih v smislu prvega odstavka 173. člena KZ-1. Takšne dotike gre zato šteti zgolj za privilegirano obliko kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let po četrtem odstavku 173. člena KZ-1.
  • 134.
    VSK Sodba III Kp 49496/2024
    20.3.2025
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSK00088055
    KZ-1 člen 49, 49/2, 308, 308/3.
    kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - kazenska sankcija - odmera kazni - obteževalne okoliščine - direktni naklep
    Zagovornik upravičeno graja dejstvo, da je sodišče prve stopnje kot obteževalno okoliščino štelo, da je obtoženec dejanje izvršil z direktnim naklepom. Kot pravilno opozarja zagovornik, gre za znak kaznivega dejanja in ga kot takega ni mogoče upoštevati kot obteževalno okoliščino, saj se očitano dejanje lahko izvrši le z direktnim naklepom.

    Ker gre za znak kaznivega dejanja, pridobitve premoženjske koristi ni mogoče upoštevati kot obteževalne okoliščine, še posebej glede na očitek najmanj 1,00 EUR plačila.
  • 135.
    VSKP Sklep IV Cp 6/2025
    19.3.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSKP00094000
    Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 39, 40, 47a.
    izvedensko mnenje - plačilo za delo izvedenca - zelo zahtevno mnenje - Izvedenec za deficitarno področje

    V tej zadevi ni šlo za povsem običajno (enostavno, enoplastno) mnenje, za katero bi izvedenki šla zgolj osnovna nagrada. Glede na vsebino strokovnih vprašanj, kompleksnost zahtevanega dela in s tem povezano stopnjo angažiranosti izvedenke, je sodišče prve stopnje to mnenje pravilno uvrstilo med zelo zahtevna mnenja.

    V prvem odstavku 47.a člena Pravilnika je med drugim res navedeno, da so sodni izvedenci upravičeni do zvišanega plačila za delo ob pogoju, da pisno mnenje opravijo v roku, ki ga določi sodišče in ni daljše od šestih mesecev. Namen te določbe je, da se na določenih področjih, na katerih prihaja do večjih zaostankov, izvedenstva pospešijo. Izvedenka je zahtevano delo opravila v relativno krajšem času, minimalna zamuda dveh oziroma treh dni pa ni bistveno vplivala na hitrost sodnega poslovanja.

  • 136.
    VSK Sodba PRp 58/2025
    19.3.2025
    PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSK00083583
    ZP-1-UPB3 člen 191, 191/2.
    odvzem premoženjske koristi pravni osebi - pričetek teka zastaranja - pravnomočnost sodne odločbe - znesek protipravne premoženjske koristi
    Temelj odvzemu premoženjske koristi predstavlja pravnomočna odločba Tržnega inšpektorata. Po določbi drugega odstavka 191. člena ZP-1 se v odločbi oziroma sodbi o prekršku izreče samo odvzem premoženjske koristi, če naj se premoženjska korist odvzame pravni osebi. Znesek, ki se odvzame, pa se določi v posebnem postopku pred sodiščem z uporabo določb o odvzemu premoženjske koristi drugemu prejemniku koristi po zakonu, ki ureja kazenski postopek, to je po Zakonu o kazenskem postopku. Povedano pomeni, da se posebni sodni postopek za odvzem premoženjske koristi lahko začne šele po pravnomočnosti odločbe, s katero je bilo odločeno, da se premoženjska korist odvzame. Zato za začetek teka zastaranja ni pomembno, kdaj je bil storjen prekršek, odločilno je, kdaj je bila odločitev o odvzemu pravnomočna. Od takrat naprej začne teči zastaranje izvršitve terjatve, kar pomeni, da izvršitev terjatve (odmera in nato še izterjava premoženjske koristi) še ni zastarala.
  • 137.
    VSK Sklep I Kp 9128/2025
    13.3.2025
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSK00086139
    ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1.
    preizkus ali so še dani razlogi za pripor - begosumnost - utemeljen sum - nespremenjene okoliščine
    Iz izpodbijanega sklepa izhaja ugotovitev sodišča prve stopnje, da so razlogi, ki so narekovali odreditev pripora zoper obdolženca, ob vložitvi obtožnice niso spremenili in so še vedno podani. Tako je ugotovljeno, da je še vedno podan utemeljen sum, da je obdolženec storil očitano kaznivo dejanje, da je še vedno podana konkretna in realna begosumna nevarnost obdolženca ter da je pripor neizogibno potreben in sorazmeren ukrep.
  • 138.
    VSK Sodba PRp 51/2025
    13.3.2025
    PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSK00083486
    ZICZEU člen 47, 47/1, 47/1-19. ZP-1 člen 65, 65/4, 65/12.
    ustavitev postopka o prekršku - carinski prekršek - carinska deklaracija - dopolnitev dokaznega postopka
    Katero je tisto ravnanje, ki bi ga morala odgovorna oseba opraviti, pa ga ni, je treba presojati z vidika časovnega trenutka, ko bi to dejanje moralo biti opravljeno.
  • 139.
    VSK Sodba Cpg 17/2025
    13.3.2025
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSK00084587
    Konvencija ZN o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (Dunajska konvencija) člen 1, 4, 35, 35/1, 35/2, 38. 39. 40. 44. 45, 50, 74. ZMZPP člen 19, 20. ZPP člen 125a, 125a/4, 339, 339/1.
    mednarodna prodaja blaga - stvarne napake predmeta prodaje - pobot (kompenzacija) - odgovornost prodajalca za stvarne napake - jamčevalne sankcije
    Konvencija združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (v nadaljevanju CISG) se uporablja, če imata stranki sedeža v različnih državah (člen 1/1 CISG). Konvencija se uporablja neposredno, to je na podlagi avtonomnih predpostavk uporabe, če imata stranki sedeža v državah, ki sta pogodbenici konvencije (v državi članici).
  • 140.
    VSK Sodba PRp 47/2025
    5.3.2025
    PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSK00083957
    ZG člen 17, 17/1, 17/4, 17/6, 77c, 77c/1, 77c/1-1, 77c/2. ZP-1 člen 8, 15, 15/2, 15a. KZ-1 člen 30.
    odgovornost pravne osebe za prekršek - opis dejanja - dejanska zmota - odgovorna oseba - dolžno nadzorstvo - opustitev dolžnega nadzorstva - opustitev dolžnega ravnanja odgovorne osebe pravne osebe
    Pri nadzorstvu gre za vse ukrepe, ki jih je treba izvesti, da se prepreči prekršek, torej tudi za dajanje ustreznih navodil. Da je bila seznanitev z vsemi informacijami, potrebnimi za izvedbo naročenega dela, dolžnost prav vodje obrata, ne more biti dvoma. Uvedba v delo namreč predpostavlja obveščanje o vseh okoliščinah, v katerih se izvaja delo. Prekrškovni organ je zato vodjo obrata pravilno štel za odgovorno osebo. Iz izreka izhaja, v čem je bila opustitev odgovorne osebe. Že s tem, da bi izvajalce opozoril, da niso vsa označena drevesa predmet dogovorjenega dela, bi lahko storilec preprečil nedovoljeno sečnjo. Ker je torej do prekrška prišlo zaradi njegove opustitve (iz izreka odločbe izhaja vzročna zveza med opustitvijo in prekrškom) je bilo v odločbi dovolj argumentirano, zakaj je opustitev dolžnega nadzorstva v konkretnem primeru po moči in učinku enaka neposredni izvršitvi prekrška.
  • <<
  • <
  • 7
  • od 50
  • >
  • >>