• Najdi
  • <<
  • <
  • 50
  • od 50
  • 981.
    VSK Sklep CDn 123/2020
    16.9.2020
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK00039033
    ZZK-1 člen 20.a, 40, 40/1-3, 124.. SPZ člen 256, 260, 262.
    stavbna pravica - prenehanje stavbne pravice - izbris stavbne pravice - listina, ki je podlaga za izbris - izvedena pravica - zastavna pravica - soglasje imetnika pravice - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku
    Dejstvo, da v postopku, v katerem je bila zamudna sodba izdana, ni sodelovala oziroma o njem ni bila obveščena pritožnica, ki ima na stavbni pravici zastavno pravico, ne vpliva na dovoljenost predlaganega vpisa. Gre za predčasno prenehanje stavbne pravice zaradi kršitve imetnika stavbne pravice na podlagi 262. člena SPZ, ki ga lastnik zemljišča lahko zahteva ne glede na obstoj izvedenih pravic pri stavbni pravici in v takem primeru stavbna pravica na podlagi sodbe sodišča preneha ne glede na soglasje zastavnega upnika. Prav tako na dovoljenost vpisa ne vpliva okoliščina, da v sodbi ni določeno nadomestilo, ki ga je lastnica nepremičnine dolžna plačati imetniku stavbne pravice.
  • 982.
    VSK Sklep CDn 110/2020
    15.9.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK00038859
    SPZ člen 193,199, 199/3, 200,261, 262, 264, 264/2. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3.. ZS člen 83a, 83a/1.
    zemljiškoknjižni postopek - pravočasnost pritožbe - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - prenehanje stavbne pravice - pravnomočna sodba kot podlaga za vknjižbo - izbris stavbne pravice - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku
    Predlagateljica je zemljiškoknjižna lastnica zemljiške parcele, pri kateri je vpisana sporna stavbna pravica kot izvedena stvarna pravica in tožnica iz pravnomočne zamudne sodbe, s katero je odločeno, da stavbna pravica preneha. Gre za predčasno prenehanje pravice zaradi kršitve imetnika stavbne pravice, ki ga lastnik zemljišča lahko zahteva ne glede na obstoj izvedenih pravic pri stavbni pravici (262. člen SPZ).

    Zamudna sodba učinkuje zoper zemljiškoknjižnega imetnika stavbne pravice in predstavlja eno od listin, ki jo zakon določa kot podlago za predlagani izbris stavbne pravice (3. točka prvega odstavka 40. člena ZZK-1). Okoliščine, ki se nanašajo na pravilnost in zakonitost zamudne sodbe, so za zemljiškoknjižni postopek brezpredmetne (načelo formalnosti postopka).

    Pri tem načinu prenehanja stavbne pravice ni potrebno soglasje imetnika zastavne pravice, ki obremenjuje stavbno pravico.

    Ovire za predlagani izbris ne predstavlja niti v času odločanja obstoječi vpis zemljiškega dolga, ki je bil ustanovljen pri stavbni pravici.
  • 983.
    VSK Sodba in sklep I Cp 166/2020
    15.9.2020
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
    VSK00048035
    OZ člen 5, 6, 83, 120, 642, 921, 943, 946, 950.
    zavarovalna pogodba - kasko zavarovanje vozila - poškodba vozila - popravilo vozila - odklonitev izplačila zavarovalnine - izbira izvajalca storitev - urna postavka za opravljeno delo - krajevno običajne cene - splošni pogoji kot del zavarovalne pogodbe
    Dolžnost zavarovalnice je, da v pogodbenem razmerju ravna s profesionalno skrbnostjo, vendar mora tudi zavarovanec v dvostranskem obligacijskem razmerju ravnati v skladu z načelom vestnosti in poštenja ter načelom skrbnosti, ki mu nalaga ravnanje s skrbnostjo dobrega gospodarja (5. in 6. člen OZ). Pri uresničevanju pravic iz zavarovanja se mora obnašati gospodarno in ne prevzemati obveznosti, ki več kot običajno ali pretirano obremenjujejo plačnika.
  • 984.
    VSK Sodba Cpg 94/2020
    10.9.2020
    KORPORACIJSKO PRAVO
    VSK00038201
    ZGD-1-UPB3 člen 395, 395/1, 395/2, 475, 475/5, 476.
    povečanje osnovnega kapitala z vložki - dokapitalizacija - delničarjeva pravica do obveščenosti - razveljavitev skupščinskega sklepa - predujem za izvedenca - pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena
    Po določbi 518. člena ZGD-1 se za povečanje osnovnega kapitala z izročitvijo enega ali več stvarnih vložkov smiselno uporabljajo določbe o stvarnih vložkih pri ustanovitvi družbe. Pri ustanovitvi družbeniki v družbeni pogodbi določijo višino osnovnega kapitala in vsakega posameznega vložka, pri dokapitalizaciji pa višina dokapitalizacije temelji na sklepu skupščine. V obeh primerih je treba pri stvarnih vložkih pred vpisom v sodni register zagotoviti poročilo o stvarnih vložkih, ki mora vsebovati (če gre za vložek nad 100.000 EUR) tudi poročilo revizorja. To poročilo je pri ustanovitvi namenjeno predvsem varstvu pravnega prometa in bodočih upnikov, saj mora v primeru, da se izkaže, da je vrednost stvarnega vložka nižja od vrednosti, zapisane v družbeni pogodbi, družbenik razliko plačati v denarju (peti odstavek 475. člena ZGD-1). Podobno je pri dokapitalizaciji, le da so objekt varstva tudi manjšinski družbeniki, saj lahko do dokapitalizacije pride mimo njihove volje. Pred odločanjem na skupščini morajo biti zato družbeniku zagotovljene informacije, ki jih potrebuje za svojo odločitev. V tem se oba položaja res razlikujeta in bi ju bilo zato lahko treba obravnavati drugače.
  • 985.
    VSK Sodba III Kp 69352/2019
    10.9.2020
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSK00041983
    KZ-1 člen 49, 49/1, 49/2, 308, 308/3.. ZKP-UPB8 člen 18, 18/1, 355, 355/2.
    zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - dokazna ocena izpovedbe prič - odločba o kazenski sankciji - olajševalne in obteževalne okoliščine - zaporna kazen - stranska denarna kazen
    Posamezna razhajanja v izpovedbah, na katere opozarja pritožnica sicer obstajajo, so pa tako nebistvena in za ugotavljanje dejanskega stanja nepomembna, da ugotovljenih odločilnih dejstev ne morejo prikazati kot vprašljivih oz. dvomljivo ugotovljenih.

    Kolikor zagovornica v pritožbi navaja, da bi bilo obtožencu primerneje izreči pogojno obsodbo brez denarne kazni pa pri tem očitno spregleda, da je pri kvalificirani obliki kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po tretjem odstavku 308. člena Kazenskega zakonika izrek stranske denarne kazni obligatoren, s čimer pa mora vsakdo, ki se za izvršitev takega kaznivega dejanja odloči tudi računati, tako, da se izkaže poznejše sklicevanje na šibko premoženjsko stanje neutemeljeno.

    Izrečena zaporna kazen je povsem primerljiva s kaznimi, izrečenimi v podobnih kazenskih postopkih, pri čemer pa število prebežnikov ni edino merilo oz. okoliščina, ki narekuje višino izrečene zaporne kazni.
  • 986.
    VSK Sodba Cpg 83/2020
    10.9.2020
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSK00038555
    OZ-UPB1 člen 82, 83, 619-648.
    podjemna pogodba - odstop od pogodbe - izpolnitev pogodbene obveznosti - skrbnost dobrega strokovnjaka - obligacija končnega rezultata
    S podjemno pogodbo (členi od 619 do 648 OZ) se je tožnik – ki ima kot podjemnik položaj profesionalne osebe – zavezal, da bo opravil (dokončal) določen posel, pri čemer je v tej zvezi nase prevzel tudi tveganje za uspešno dokončanje posla. Naročnik ima v razmerju do podjemnika položaj laika, kar pomeni, da prevzem določenega tveganja ne more biti posledica odločitve tiste stranke, za katero glede na njene značilnosti ni mogoče šteti, da ji je to tveganje poznano ali bi ji moralo biti poznano.
  • 987.
    VSK Sklep CDn 180/2020
    10.9.2020
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK00038824
    ZZK-1 člen 64, 64/3, 79, 79/1, 84, 85, 142, 142/9.
    zaznamba spora - izbris zaznambe spora - izbris zaznambe spora zaradi neuspešnega izida postopka - zaznamba v korist določene osebe - izbris zaznambe v korist določene osebe - dovolilo za izbris zaznambe
    64. člen ZZK-1, umeščen v skupne določbe poglavja, ki se nanaša na zaznambe, določa, da se v primeru, ko je zaznamba dovoljena v korist določene osebe, izbris zaznambe dovoli (tudi) na podlagi dovolila za izbris zaznambe, ki ga izstavi oseba, v korist katere je bila zaznamba dovoljena in na katerem je njen podpis overjen.
  • 988.
    VSK Sodba II Kp 22556/2018
    10.9.2020
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSK00048104
    KZ-1 člen 32, 32/1, 135, 135/1, 135/2.. ZKP člen 337, 337/3.
    kaznivo dejanje grožnje - kvalificirana oblika kaznivega dejanja - grdo ravnanje - skrajna sila - ogled kraja - navzočnost strank pri ogledu
    Po prvem odstavku 135. člena KZ-1E kaznivo dejanje grožnje stori, kdor komu, zato, da bi ga ustrahoval ali vznemiril, resno zagrozi, da bo napadel njegovo življenje ali telo ali prostost ali uničil njegovo premoženje velike vrednosti, ali da bo ta dejanja storil zoper njegovo bližnjo osebo, kvalificirana oblika tega kaznivega dejanja po drugem odstavku 135. člena KZ-1E pa je podana, če je temeljna oblika dejanja grožnje storjena proti dvema ali več osebam ali z grdim ravnanjem ali z orožjem, nevarnim orodjem, drugim sredstvom ali na tak način, da se lahko telo hudo poškoduje ali zdravje hudo okvari. Ena od možnih izvršitvenih oblik storitve

    kvalificirane oblike kaznivega dejanja grožnje je tedaj tudi grdo ravnanje, ki praviloma povzroči na oškodovancu tudi posledice v smislu prizadete telesne integritete.

    Po določbi tretjega odstavka 337. člena ZKP, ki ureja ogled in rekonstrukcijo zunaj glavne obravnave, se strankam in oškodovancu vselej sporoči, kdaj in kje bo ogled opravljen in da smejo biti pri teh dejanjih navzoči. Že iz dikcije te določbe same izhaja, da navzočnost strank na ogledu ni nujna, potrditev te ugotovitve pa je najti tudi v nadaljnjem besedilu te določbe, ko senat v primeru, če je obdolženec v priporu (po mnenju pritožbenega sodišče pa gre to dikcijo analogno uporabiti tudi v primeru, če je obdolženec na prestajanju kazni), sam odloči, ali je njegova navzočnost na ogledu nujna ali ne.
  • 989.
    VSK Sklep CDn 153/2020
    8.9.2020
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK00038204
    ZZK-1 člen 123, 196. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. OZ-UPB1 člen 39, 39/2.
    zemljiškoknjižni postopek - listine, ki so podlaga za vpis - vročitev listin - javnost zbirke listin - pravica do izjave v postopku - kršitev pravice do izjave v postopku
    V zemljiškoknjižnem postopku sme zemljiškoknjižno sodišče odločiti, ne da bi udeležencem postopka vročilo listine, ki so podlaga za vpis (123. člen ZZK-1). Ne glede na to, pa ima vsakdo, ki izkaže upravičen interes, pravico zahtevati, da mu zemljiškoknjižno sodišče v primeru, če je bilo o vpisu že pravnomočno odločeno, izda prepis listine s potrdilom o tem, da je izvirnik oz. overjeni prepis listine vložen v zbirko listin, v primeru, da o vpisu še ni bilo odločeno, pa lahko vsak zahteva, da se mu izda prepis zemljiškoknjižnega predloga in listin, ki so mu priložene oz. listin, na podlagi katerih zemljiškoknjižno sodišče o vpisu odloča po uradni dolžnosti, pri čemer upravičenega interesa ni treba izkazovati (196. členom ZZK-1).
  • 990.
    VSK Sklep I Cp 235/2020
    8.9.2020
    STVARNO PRAVO
    VSK00040218
    SPZ člen 37, 213.. ZTLR člen 53, 55.
    priposestvovanje stvarne služnosti - služnost vrta - uporaba vrta - vznemirjanje lastninske pravice
    Uporabo vrta je mogoče subsumirati v okvir stvarne služnosti iz 213. člena Stvrnopravnega zakonika.
  • 991.
    VSK Sklep Cpg 92/2020
    4.9.2020
    IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
    VSK00039119
    OZ-UPB1 člen 5, 7, 82, 82/2. ZOR člen 1087. ZIZ-UPB4 člen 272, 272/2, 272/2-1,3.
    nebančna garancija - neodvisna garancija - zavarovalna začasna odredba - zloraba pravice iz garancije - instrumenti zavarovanja
    Iz same vsebine garantnega pisma res izhaja, da morajo biti zahtevi za plačilo iz garancije predloženi izjava upravičenca, v kateri je navedeno, v kakšnem smislu naročnik garancije ni izpolnil svojih pogodbenih obveznosti iz osnovnega posla in ustrezna dokazila. Vendar je zavarovalnica (garant) to opredelila zgolj kot formalen pogoj v smislu popolnega zahtevka za unovčitev garancije, sicer pa se je zavezala k izplačilu garancijskega zneska, ko upravičenec predloži (formalno popolno) zahtevo za plačilo, torej brez dodatnih pogojev, ki bi bili vezani na dejansko kršitev (neizpolnitev) pogodbene obveznosti upnika iz temeljnega razmerja. Pravna narava takšnega zavarovanja torej ustreza t.im. dokumentarni garanciji, saj plačilna obveznost zavarovalnice ni vezana na dejansko (ne)izpolnitev posla s strani zavezanca (upnika), ampak le na predložitev zahtevanih dokumentov (dokumentarni pogoj), pri čemer zavarovalnica resničnosti njihove vsebine glede na dejansko stanje iz temeljnega razmerja ne preverja.
  • 992.
    VSK Sklep II Ip 204/2020
    4.9.2020
    IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
    VSK00038199
    ZIZ-L člen 42.b, a42.b, 71, 71/1, 71/1-10. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 44, 44/1, 45, 45/4, 47, 47/1,.
    delibacijski postopek - tuja sodna odločba kot izvršilni naslov - predlog za zavrnitev izvršitve tuje sodne odločbe - Uredba 1215/2012 (Bruselj I bis) - ugovorni postopek - odlog izvršbe
    Novi a42.b člen ZIZ ureja delibacijski postopek priznanja in izvršitve po omenjeni Uredbi. Postopek za nepriznanje ali neizvršitev tuje sodne odločbe po četrtem odstavku 45. člena oziroma prvem odstavku 47. člena Uredbe je postopek, s katerim se napada tuj izvršilni naslov. Zaradi tega je predpisano, da se v primeru vložitve predloga za nepriznanje ali neizvršitev tuje sodne odločbe po četrtem odstavku 45. člena oziroma prvem odstavku 47. člena Uredbe, za kar je glede na 42.b člen ZIZ pristojno okrožno sodišče, ki odloča v delibacijskem postopku, določi, da je vložitev takšnega pravnega sredstva lahko razlog za omejitev izvršbe oziroma odlog izvršbe v skladu s prvim odstavkom 44. člena Uredbe. Glede na to je novela ZIZ-L dopolnila 71. člen ZIZ tako, da se razlogi za odlog na predlog dolžnika dopolnjujejo z novim razlogom - če je dolžnik vložil predlog za neizvršitev tuje sodne odločbe na podlagi pravnega akta EU, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, ki ne zahteva priznanja in izvršitve tuje sodne odločbe, sodne poravnave ali javne listine kot pogoja za izvršitev tuje sodne odločbe.
  • 993.
    VSK Sodba I Cp 206/2020
    1.9.2020
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK00038193
    OZ člen 131, 131/2, 149, 150.
    odgovornost za škodo od nevarne stvari - objektivna odškodninska odgovornost - krivdna odškodninska odgovornost - nevarna stvar - stopnice kot nevarna stvar - padec po stopnicah
    Nevarna stvar je tista, ki je nevarna sama po sebi in tista, ki je taka postala zaradi konkretnih okoliščin (ki pa niso zakrivljene) ali zaradi oseb, ki so udeležene pri učinkovanju stvari. Nevarna je tista stvar, pri kateri v konkretni situaciji obstaja neobičajno velika možnost nastanka škodljivih posledic ali pa možnost nastanka neobičajno velike škode. Tekoče stopnice so v zadnjih dvajsetih letih zelo pogost objekt za prehajanje med površinami, ki se na vertikalni osi nahajajo na različnih nivojih. Uporabljajo se tako v zaprtih objektih, kot tudi na prostem. Pri presoji ali gre za nevarno stvar, treba upoštevati vse okoliščine od opredelitve stvari, narave in intenzivnosti škodne nevarnosti, do presoje njene (ne)pogostosti, (ne)predvidljivosti ter (ne)običajnosti za okolico. Za povprečnega posameznika niso nevarna stvar, saj se v današnjih časih zelo pogosto uporabljajo za vzpenjanja ali spuščanja ljudi bodisi navzgor ali pa navzdol. Kljub pogostosti uporabe na njih le izjemoma prihaja do škodljivih in intenzivnih posledic
  • 994.
    VSK Sklep CDn 169/2020
    1.9.2020
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK00038198
    ZZK-1 člen 36, 36/1, 36/2, 40, 40/1, 49, 49/1, 49/1-2, 49/1-3, 124.. OZ-UPB1 člen 52, 57.
    predznamba pridobitve lastninske pravice - priložene listine
    Listine, ki sta jih predlagatelja priložila zemljiškoknjižnemu predlogu za predznambo pridobitve lastninske pravice, ne predstavljajo listine iz 49. člena ZZK-1.
  • 995.
    VSK Sklep CDn 148/2020
    1.9.2020
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK00038865
    ZZK-1 člen 124, 148.. ZSKZ člen 14.
    vpis lastninske pravice na nepremičnini - kmetijsko zemljišče - lastninjenje kmetijskih zemljišč - lastninjenje kmetijskih zemljišč po ZSKZ - pogoji za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo v primeru lastninjenja - načelo formalnosti postopka
    Sodna praksa je enotna, da mora tudi predlagatelj, ki predlaga vpis lastninske pravice, pridobljene na podlagi 14. člena ZSKZ, predlog utemeljiti z listino, ki ustreza pogojem iz ZZK-1. To izhaja tudi iz vsebine Navodil o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad oziroma na občine (Uradni list RS št. 32/93). To pa pomeni, da mora biti listinsko izkazano tudi, da ima tisti, ki je izdal zemljiškoknjižno dovolilo, razpolagalno upravičenje. V konkretni zadevi predlagateljici to ni uspelo.
  • 996.
    VSK Sklep Cpg 79/2020
    28.8.2020
    ARBITRAŽNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSK00038332
    URS člen 23. ZArbit člen 10, 10/2. ZPP-UPB3 člen 17, 18. Konvencija o pristojnosti in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Nova Luganska konvencija) (2007) člen 5, 5/1(b).
    arbitražni sporazum - distribucijska pogodba - (ne)pristojnost slovenskih sodišč - ugovor o nepristojnosti - uporaba prava
    Obstoj arbitražnega sporazuma strank mora biti jasen in nedvoumen. Za dosego tega namena mora biti ta sporazum med strankami sklenjen pisno in za njegovo sklenitev ne zadostuje, da listno, ki ga vsebuje, podpiše samo ena izmed strank, oziroma da je pogodba, ki ga vsebuje, sklenjena molče ali s konkludentnimi ravnanji.
  • 997.
    VSK Sklep Cpg 82/2020
    28.8.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POMORSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
    VSK00037440
    Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 25. OZ-UPB1 člen 215, 223. PZ-UPB2 člen 507, 516, 518. ZPP-UPB3 člen 163, 163/7.
    nakladnica - prevozna pogodba - dogovor o pristojnosti sodišča - ladijski prevoz blaga - poseben sklep o stroških - pristojnost slovenskega sodišča
    V obravnavni zadevi je tožena stranka (ladjar) na podlagi prevozne pogodbe, sklenjene s pošiljateljem blaga, opravila prevoz blaga, v zvezi s katerim je izdala nakladnico, ki vsebuje klavzulo o pristojnosti sodišča v Franciji za odločanje o vseh sporih, ki izvirajo iz te prevozne pogodbe. Razmerje med pravdnima strankama pa ni osnovno razmerje iz prevozne pogodbe, sklenjene med pošiljateljem in prevoznikom, temveč temelji na nakladnici, ki je vrednostni papir. Odločilno za presojo v sporu med pravdnima strankama je torej zgolj vprašanje, ali veljavno sklenjen pisni dogovor o pristojnosti iz nakladnice zavezuje tudi tožečo stranko kot prejemnika blaga in upravičenca iz vrednostnega papirja.

    Iz nakladnice, ki je vrednostni papir, izhajajo določene pravice in obveznosti, ki se prenašajo na njenega vsakokratnega zakonitega imetnika. Navedeno izhaja že iz splošnih pravil o vrednostnih papirjih (215. in 223. člen Obligacijskega zakonika - OZ), kot tudi specialnih pravil PZ, ki veljajo za nakladnico v ladijskem prevozu, kot je bil opravljen v konkretnem primeru. PZ v 507. členu tako določa, da pisni pogoji prevozne pogodbe in splošni ladjarjevi pogoji zavezujejo upravičenega imetnika nakladnice, ki ni naročnik, v primeru, če se nakladnica izrecno sklicuje nanje.
  • 998.
    VSK Sodba Cpg 65/2020
    28.8.2020
    GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
    VSK00038560
    Uredba o oskrbi s pitno vodo (2012) člen 2, 2-3, 2-5, 2-8, 2-11, 2-15, 5, 5/1,. Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Postojna (2013) člen 2, 2-5, 17, 17-11.
    oskrba s pitno vodo - plačnik storitve - gospodarska javna služba - prenos lastništva objekta
    To pa po presoji pritožbenega sodišča pomeni, da je odtlej (po prejemu pisne informacije o spremembi lastništva in ob pogoju poravnave vseh dotlej zapadlih obveznosti) nov lastnik uporabnik javne službe oskrbe s pitno vodo in kot tak v razmerju do javnega vodovoda zavezanec za plačilo storitev iz tega naslova. Zato je materialnopravno zmotno stališče sodišča prve stopnje, da je dotedanji lastnik v razmerju do javnega vodovoda zavezanec za plačilo iz naslova oskrbe s pitno vodo vse dotlej, dokler novi lastnik ne privoli (v obliki sporazuma med dotedanjim lastnikom in novim lastnikom ali s pisno enostransko izjavo), da bo v razmerju do javnega vodovoda zavezanec za plačilo iz naslova oskrbe s pitno vodo.
  • 999.
    VSK Sklep CDn 128/2020
    27.8.2020
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK00038196
    ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3, 90, 123, 124, 148, 160, 160/2, 177, 177/1.. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1.
    pravne posledice začetka stečajnega postopka na izvršilni postopek - pravnomočen sklep o ustavitvi izvršbe - izbris zaznambe izvršbe in hipoteke - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - nedovoljena pritožbena novota - pravica do izjave v postopku
    S sklepom, ki predstavlja podlago za vpis, je izvršilno sodišče na podlagi 1. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP izvršilni postopek ustavilo in izvršilna dejanja razveljavilo zaradi neobstoja ločitvene pravice.

    Zemljiškoknjižno sodišče ravnalo prav, ko je na podlagi tega sklepa dovolilo izbris zaznambe izvršbe. Glede na navedeno ne more biti vprašljiv niti izbris hipoteke, vpisane v korist nasprotne udeleženke, ki je bila upnica v izvršilnem postopku.
  • 1000.
    VSK Sodba I Cp 264/2020
    27.8.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSK00045316
    ZPP-UPB3 člen 286, 337.
    dogovor o sočasni izpolnitvi - zadostna trditvena podlaga - pravočasnost dokaznega predloga - prekluzija
    Res je, kar trdi pritožba, da je toženka že v odgovoru na tožbo zatrjevala, da tožnica ni plačala kupnine in navajala, da tožnica ni pojasnila, kako in na kakšen način je imela že vnaprej pripravljen denar. Vendar je tožnica v pripravljalni vlogi z dne 18.11.2015 navedla, da jo je toženka presenetila, ko ji je sporočila, kdaj naj bo podpis kupoprodajne pogodbe in izročitev oz. prevzem kupnine, zaradi česar si je morala na hitro izposoditi precejšnjo vsoto denarja, ki ji je takrat še manjkala za poplačilo celotne dogovorjene kupnine. Toženka te tožničine trditve ni problematizirala. Tožnica je torej ustrezno pojasnila od kje ji denar za kupnino. To v času prvega sojenja za sodišče tudi ni bilo odločujoče. To je postalo pomembno šele v drugem sojenju, zaradi stališča pritožbenega sodišča o dogovoru sočasne izpolnitve. Zato je tudi po mnenju pritožbenega sodišča tožnica pravočasno predlagala zaslišanje posojilodajalk in izpis iz TRR svoje matere za svojo navedbo, da si je denar izposodila in predložila izpisek svojega TRR. S tem je le dodatno utemeljila svojo trditev, da je toženki izročila kupnino po pogodbi, ki si jo je v pretežnem delu izposodila. Ne gre torej za zatrjevano prekluzijo.
  • <<
  • <
  • 50
  • od 50