ZDZdr člen 12, 12/2, 23, 27, 39, 46, 50, 50/2, 70. ZPP člen 87, 87/3, 89, 89/2.
prisilno zdravljenje - izvedenstvo - kršitev pravil postopka
Pritožnik trrdi, da pred narokom ni uspel vzpostaviti stika z zastopnikom oziroma zastopnica, s katero je vzpostavil ta stik, se naroka ni mogla udeležiti, vendar spisovni podatki te njegove navedbe ne potrjujejo.
ZZK-1 člen 161 161/2-1. ZFPPIPP člen 186, 245, 251, 383.
osebni stečaj nasprotne udeleženke – omejena procesna sposobnost – pravica vložiti pritožbo
Pritožnica je bila v času odločanja o ugovoru in času vložitve pritožbe v postopku osebnega stečaja. Zaradi posledic začetka stečaja je bila nasprotna udeleženka omejeno procesno sposobna in sama procesnih dejanj ni mogla opravljati, zato tudi ni imela pravice vložiti pritožbo.
zemljiškoknjižni postopek - udeleženci zemljiškoknjižnega postopka - prijava udeležbe v zemljiškoknjižnem postopku - izkazovanje pravnega interesa
Glede na prvi odstavek 132. člena ZZK-1, ki določa udeležence zemljiškoknjižnega postopka, bi bilo pritožnico moč šteti za udeleženko predmetnega postopka, če bi izkazala, da bi utegnil biti z vpisom prizadet njen pravni interes (4. točka prvega odstavka 132. člena ZZK-1). Trditveno in dokazno breme, da utemelji svoj pravni interes, je v primeru tovrstne udeležbe na osebi, ki priglasi udeležbo.
listina, ki je podlaga za vknjižbo - zamudna sodba - pravnomočnost sodbe - obnova postopka - pogoji za dovolitev vpisa po stanju v zemljiški knjigi - načelo dispozitivnosti postopka
Zamudna sodba je po podatkih spisa na dan, ko je bil vložen predlog za izpodbijani vpis, pravnomočna. Glede na navedeno predstavlja eno od listin, ki jih ZZK-1 v prvem odstavku 40. člena predvideva kot podlago za vknjižbo pravice. Ni pomembno vprašanje, ali so stranke v postopku, v katerem je bila izdana, izčrpale možnosti izrednih pravnih sredstev.
vpis spremembe imetnika pri že vpisani hipoteki - podlaga za vpis spremembe imetnika hipoteke - načelo formalnosti postopka
V tej zadevi gre za vpis spremembe imetnika pri že vpisani hipoteki. Zato so nepotrebni razlogi pritožbe o vsebini te v zemljiški knjigi vpisane pravice. Zemljiškoknjižnemu predlogu je bila priložena Pogodba o potrditvi odstopa z dne 21.7.2016, iz katere izhaja dejstvo sklenitve pravnega posla (pogodba o odstopu terjatve - terjatev je določno opredeljena), z zemljiškoknjižnim dovolilom. S tem je načelu kavzalnosti zadoščeno.
motenje posesti - dejanja, ki so posledica upravnega postopka
Dejanj, ki predstavljajo posledico upravnega postopka, ni mogoče opredeliti kot motilna dejanja, zaradi katerih bi sodišče nudilo sodno varstvo v smislu prvega odstavka 33. člena SPZ. Stranski intervenient je namreč v posest tožnika posegel na podlagi določb ZGO-1 oz. na njegovi podlagi izdanega pravnomočnega gradbenega dovoljenja.
odlog izvršbe na predlog tretjega - nepremičninska izvršba - napotitev na pravdo
V predmetni izvršbi je vodilo izvršilno sodišče enoten postopek izvršbe za prodajo dolžnikovih nepremičnin, in sicer tako za vodilnega kot tudi za vse pristopne upnike. Zaradi tega lahko izvršilno sodišče v takšnem primeru odloži nepremičninsko izvršbo le tedaj, če so izpolnjeni pogoji za odlog za vse upnike. Vsi upniki so namreč nasprotovali ugovoru tretje, zato je bila tretja v konkretni izvršbi s strani izvršilnega sodišča napotena, da začne pravdo za ugotovitev, da izvršba na omenjene nepremičnine ni dopustna.
Predlogu tožeče stranke tožena stranka ni sledila, marveč je dala nasprotno ponudbo (ki zmanjšuje njen dolg za 30.000,00 EUR iz naslova bonusov za obdobje 2010/2014) v smeri, da ji tožeča stranka izda dobropis za neporavnane obveznosti iz naslova bonusov. Nobenega dvoma ni, da tožeča stranka te nasprotne ponudbe ni sprejela, saj je svojo voljo v tej zvezi jasno izrazila s tem, da toženi stranki zahtevanega dobropisa ni izdala. Ni šlo torej za noben molk tožeče stranke, kot to zmotno ocenjuje obravnavana pritožba, zato v obravnavanem primeru ne pride v poštev uporaba določbe tretjega odstavka 30. člena OZ.
zavezanec za plačilo dobavljene vode - uporaba stvari - položaj leasingojemalca
Glede uporabe nepremičnine (strošek vodarine je strošek v zvezi z uporabo) se položaj najemnika ne razlikuje od položaja leasingojemalca. Pogodba o finančnem leasingu, sklenjena med toženo stranko in leasingojemalcem, tožeče stranke ne veže in se nanjo v razmerju do leasingojemalca ne more sklicevati. Pasivna legitimacija tožene stranke pa temelji na splošnih pravilih o lastnini in obveznostih lastnika v zvezi z uporabo stvari.
Tožena stranka je tista, ki bi morala ob sklepanju Pogodbe upoštevati možnost, da projekt ne bo realiziran in se o tem ustrezno dogovoriti s tožečo stranko. Tožeča stranka je zato upravičena do plačila že opravljenega dela. Variabilni stroški niso samo stroški zunanjih izvajalcev. Tožeča stranka je sama navajala, da bi za izvedbo projekta angažirala dodatne zaposlene, pri čemer pa teh trditev ni ustrezno konkretizirala (koliko dodatnih zaposlenih, kakšnega profila,..). Plačila dodatnim zaposlenim predstavljajo variabilni strošek, ki ga je pri izračunu izgubljenega dobička potrebno upoštevati. Podobno velja za stroške v zvezi z registracijo in uporabo internetne domene, stroške organizacije tiskovne konference in stroške v zvezi z izvedbo telefonske ankete. Ker namen izvajanja dokazov ni v pridobivanju informacij za postavitev ustreznih navedb, zoper izračun tožeče stranke pa je tožena utemeljeno in konkretno ugovarjala, je sodišče prve stopnje zahtevek iz naslova izgubljenega dobička pravilno zavrnilo.
Ne drži pritožbeni očitek, da je tožena stranka na naroku za glavno obravnavo 21.3.2016 pravočasno podala dokazni predlog. Sodišče prve stopnje je namreč opravilo 29.2.2016 prvi narok za glavno obravnavo, nato pa je na tej obravnavi sprejelo sklep, da se glavna obravnava preloži (prvi odstavek 301. člena ZPP). To pa nikakor ne pomeni, da je sodišče prve stopnje tedaj preložilo prvi narok za glavno obravnavo, marveč je preložilo glavno obravnavo in 21.3.2016 opravilo še drugi narok za glavno obravnavo. Zato so tudi po oceni pritožbenega sodišča dokazni predlogi, ki jih je tožena stranka predložila na drugem naroku za glavno obravnavo, prepozni (prvi odstavek 286. člena ZPP).
OZ člen 46, 49, 103, 332, 616. ZDDV-1 člen 44, 44/1-2, 45.
najemna pogodba - odstop od pogodbe - davek na dodano vrednost
Najem oz. zakup nepremičnin je transakcija, ki je oproščena plačila DDV (2. točka prvega odstavka 44. člena ZDDV-1). Kljub temu pa se lahko davčni zavezanec, ki opravlja transakcijo, ki je predmet oprostitve DDV iz 2. točke prvega odstavka 44. člena ZDDV-1, dogovori z najemnikom, ki je prav tako davčni zavezanec in ima pravico do odbitka celotnega DDV, da bo na transakcijo, ki bi morala biti oproščena plačila DDV, obračunal DDV po predpisani stopnji. Vendar pa morata v tem primeru obe stranki pred opravljeno transakcijo predložiti davčnemu organu vsak svojo izjavo v elektronski obliki (45. člen ZDDV-1). V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo (česar obravnavana pritožba ne izpodbija), da tožena stranka ob sklenitvi najemne pogodbe ni bila davčni zavezanec in da je davčni zavezanec postala šele naknadno, to je 5.6.2013, ko je davčnemu organu podala izjavo v skladu z določbami 44. in 45. člena ZDDV-1. To pa tudi po oceni pritožbenega sodišča pomeni, da pred tem datumom zakonski pogoji za obračun DDV od dogovorjene najemnine v višini 850,00 EUR niso bili izpolnjeni.
prekinitev vzročne zveze - nevložitev predloga za nasprotno izvršbo
Tožeča stranka potem, ko je bilo ugodeno njenemu ugovoru, ni predlagala nasprotne izvršbe. Z nasprotno izvršbo se omogoča hitrejše pravno varstvo dolžnika, da dobi nazaj tisto, kar mu je bilo odvzeto v izvršbi. Pritožbeno sodišče zato na podlagi vsega povedanega (opustitev tožeče stranke, odsotnost trditev o tem, da nasprotna izvršba ne bi uspela, osebni stečaj nad upnico je bil začet leto in pol kasneje) ugotavlja, da je tožeča stranka s svojo pasivnostjo v izvršilnem postopku in nevložitvijo predloga za nasprotno izvršbo prekinila vzročno zvezo med ravnanjem državnega organa in nastalo škodo.
Zagovornica očita sodišču prve stopnje, da je zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka, ker sodišče s svojo sodbo ni popolnoma rešilo predmeta obtožbe, ne pove pa v katerem delu. Zato pritožbe v tej smeri ni mogoče preizkusiti. Zagovornica sodbe argumentirano ne izpodbija, saj ni navedla na kateri dokaz misli, ko očita, da se sodba opira na dokaz, ki nasprotuje sam sebi in razlogom sodbe, prav tako ni konkretno navedla, kateri razlogi o odločilnih dejstvih so po njenem mnenju navedeni tako, da so sami s seboj v nasprotju, prav tako konkretno ni navedla, katera odločilna dejstva nimajo podlage v vsebini listin in izpovedbah v postopku zaslišanih prič. Tudi v tem delu zato pritožbe zagovornice ni mogoče preizkusiti in je ta neutemeljena.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00011240
ZKP-UPB8 člen 17, 17/1, 329, 329/5.. KZ-1-UPB2 člen 53, 300, 300/1, 300/3.
načelo iskanja materialne resnice - izvajanje dokazov po uradni dolžnosti - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - kaznivo dejanje napada na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti - zakonski znaki - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - kazenska sankcija - enotna kazen - izrek enotne kazni z upoštevanjem druge sodbe
Sodišče je vezano na načelo ugotavljanja materialne resnice in lahko, če meni, da je to potrebno, pridobiva in izvaja tudi dokaze po uradni dolžnosti, za kar ima podlago v določbi petega odstavka 329. člena ZKP, v kateri je določeno, da sme senat odločiti, da se izvedejo tudi dokazi, ki niso bili predlagani ali ki jih je predlagatelj umaknil.
predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - zavrženje
Po določbi četrtega odstavka 202.d člena ZP-1 se predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zavrže, če od dneva poteka preizkusne dobe, določene z zadnjim sklepom o odložitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, še nista minili dve leti. Ta institut je uveden z novelo ZP-1J in se uporablja od 6.11.2016. Po navedeni določbi zavrže predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja sodišče brez presoje okoliščin. Gre za samostojen institut, ki kot pogoj za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja določa, da morata od dneva poteka preizkusne dobe, določene z zadnjim sklepom o odložitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja preteči dve leti, torej neodvisno od dokončne odločitve o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja po izteku enega leta od poteka preizkusne dobe.
V zadevi ne gre za vprašanje, ali opis dejanja vsebuje očitek krivde, to je odnosa storilca do kaznivega dejanja in nastalih posledic, pač pa, ali se obdolžencu sploh očita, da je storil kaznivo dejanje. Kot že zgoraj povzeto, naj bi obdolženec zgolj sklenil najemno pogodbo za zemljišče, na katerem se je nato izvajalo snemanje, medtem ko naj bi kozolec zažgali delavci in podizvajalci podjetja. Storilci naj bi torej po opisu obtožnega akta bili oni, ne pa obdolženec.
dopolnitev zemljiške knjige – vpis lastninske pravice na posestnika po GURS-u
Dejstvo, da je predlagateljica v skladu z določbo 229. člena ZZK-1 izkazala interes za vložitev samega predloga (procesno legitimacijo) ne pomeni, da lahko zahteva vpis lastninske pravice na svoje ime, za kar se v bistvu zavzema pritožba. Glede na zakonsko ureditev ta zemljiškoknjižni postopek ni namenjen ugotavljanju dejstev v zvezi s priposestvovanjem in presoji, ali so predlagatelj oziroma njegovi pravni predniki pridobili lastninsko pravico na ta originaren način.
zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve v korist Republike Slovenije – ustavitev postopka vpisa
V tej pritožbeni zadevi je potrebno uporabiti tretji odstavek 8. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre-E), ki določa, da se ustavijo postopki vpisa zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine, ki so bili že dodeljeni v reševanje odgovorni osebi in izpolnjujejo kriterije iz drugega odstavka istega člena.
zaznamba v zemljiški knjigi - zahteva za denacionalizacijo - solastnina
ZDen je predvidel postopke in roke, katerih so se morali poslužiti denacionalizacijski upravičenci, ki so želeli nacionalizirano premoženje pridobiti nazaj v svojo last in bi pravni prednik tožene stranke moral, če je menil, da je denacionalizacijski upravičenec, vložiti zahtevo za denacionalizacijo po predvidenem postopku in v predvidenih rokih. To obvezo je imel, četudi je bil v zemljiški knjigi formalno vknjižen kot lastnik, posebej, ker je vedel, enako toženec kot njegov pravni naslednik, da je bila nepremičnina razlaščena (zaznaba v zemljiški knjigi, za katero je toženec vedel, in to že najkasneje leta 1991) in torej ni lastnik.