predznamba pridobitve lastninske pravice - odobritev pravnega posla - odločba upravnega organa o odobritvi pravnega posla
Drži, da je bil z odločbo upravne enote pravni posel, sklenjen dne 11.11.2019 s predlagateljevim (kupčevim) sprejemom ponudbe nasprotne udeleženke (prodajalke) odobren le v delu parcele, ki je kmetijsko zemljišče. Pritožba pa spregleda, da je bil pravni posel sklenjen za celotno parcelo (pogoj za nakup je bil tudi nakup stavbnega dela parcele), predlog za njegovo odobritev glede preostalega (stavbnega) dela pa zavržen zgolj zaradi nepristojnosti odločanja upravne enote za stavbna zemljišča. Z odobritvijo sklenjenega pravnega posla za kmetijski del, se je izpolnil odložni pogoj, zato so nastopili pogoji za predznambo lastninske pravice na celotni nepremičnini. Stališče, ki ga ponuja pritožba, je preozko in je v nasprotju z namenom predznambe, ki je v zagotavljanju vrstnega reda pridobitve stvarne pravice, glede katere je predznamba predlagana. Kupcu bi onemogočalo zavarovanje vrstnega reda pridobitve pravice v primeru, ko je predmet nakupa nepremičnina, ki je v enem delu kmetijsko zemljišče in se nakup veže na istočasen nakup preostalega dela zemljišča iste nepremičnine, ki je stavbno zemljišče.
Edino, kar je zemljiškoknjižno sodišče (in je na meji med formalnim in materialnim pravom) dolžno presojati, je popolnost in ničnost zemljiškoknjižnega dovolila.
V konkretnem primeru je sodišče ugotovilo, da darilna pogodba vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo. Pritožnica ne trdi, da je bilo zemljiškoknjižno dovolilo nepopolno, prav tako ne, da je nično. Njene pritožbene navedbe, da naj bi pred vložitvijo predmetnega predloga preklicala darilno pogodbo, in da darilna pogodba ni bila izpolnjena, zaradi česar naj bi njena obveznost prenehala (542. člen OZ), so za zemljiškoknjižni postopek, ki izključuje materialnopravno presojo listin (in torej tudi obveznosti, ki iz njih izvirajo), ki so podlaga za vpis, pravno nepomembne.
DZ člen 143, 153, 161, 162.. ZNP-1 člen 98, 98/1, 108.
premoženjska razmerja med starši in otroki - začasna odredba o stikih - stiki pod nadzorom - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Drži, da je bila nasprotnemu udeležencu v postopku po ZPND pravnomočno izrečena prepoved približevanja predlagateljici in mladoletnim otrokom ter prepoved navezovanja (na kakršenkoli način) in vzpostavljanja stikov z njimi, v trajanju enega leta (do 24.7.2020).9 Začasna odredba o stikih pod nadzorom, izdana v tem nepravdnem družinskem postopku, ki je sedež odločanja o stikih, pa je zgolj navidezno posegla vanjo. Pritožba spregleda, da se je v postopku po ZPND odločalo po stanju stvari (razmerja, odnosi v družini) v času izdaje ukrepa. Tako sodišče kot CSD pa sta v skladu s 153. členom DZ dolžna ves čas skrbeti za izvedbo potrebnih dejanj in ukrepov, ki jih zahtevajo koristi otrok. Sodišče je upoštevaje navedeno, na podlagi novih (nadaljnjih) mnenj in poročil CSD10, ki so odražale stanje stvari v času njihove izdelave, ugotovilo, da so se razmere v družini (zlasti kar zadeva očeta11) spremenile do te mere, da je za zagotovitev največje koristi otrok treba vzpostaviti stik z očetom. Ta je sicer v začetku zelo omejen in ustrezno nadzorovan.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00048760
ZKP člen 522, 522/1, 522/1-14, 530.
izročitev zahtevane osebe - pogoji za izročitev - zakonski pogoji za izročitev tujega državljana - dokazno breme - kazenska sankcija
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da argumenti pritožnika o nesorazmernosti višine kazni, ki temelji na primerjavi vrste in višine izrečenih kazenskih sankcij v Republiki Srbiji in Republiki Sloveniji za obravnavano kaznivo dejanje, niso zadostni za zaključek o veliki nesorazmernosti ("gross disproportionality"), ki predstavlja strogi test, izoblikovan s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) in je izpolnjen le v redkih in izjemnih okoliščinah.
Tudi v sodni praksi slovenskih sodišč se je zato oblikovalo stališče, da mora država oziroma pristojni organ pred izročitvijo preveriti, ali bo zahtevana oseba v državi sprejemnici izpostavljena resničnemu tveganju nečloveškega in ponižujočega ravnanja, pri čemer mora nujno pridobiti in upoštevati zadostno količino informacij o stanju v državi, kamor naj bi bila oseba izročena.
predlog za odložitev plačila sodne takse - odložitev plačila sodne takse - občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje
Ker bi bila s takojšnjim plačilom celotnega zneska sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja obsojenec, je treba obsojencu odložiti plačilo sodne takse v znesku 971,00 EUR do odločitve Vrhovnega sodišča RS o vloženi zahtevi za varstvo zakonitosti, kot je predlagal obsojenec v svojem predlogu, vendar največ za 24 mesecev, kar je omejitev iz drugega odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1).
ZPrCP člen 101, 107, 107/12.. ZVoz-1 člen 56, 56/8.. ZP-1 člen 163, 163/5.
odvzem osebnega vozila - pravica do zasebne lastnine - stranska sankcija
Odvzem predmeta osebi, ki ni storila prekrška, predstavlja poseg v njeno z ustavo zavarovano pravico do zasebne lastnine. Zato mora sodišče pri odločitvi pazljivo tehtati med to pravico in nevarnostjo, ki jo za ostale udeležence v prometu predstavlja uporaba zaseženega vozila s strani storilca. Pri tem mora presojati tudi realne možnosti storilca, da bo uporabljal zaseženi avtomobil. Da bi to lahko storilo, mora dati lastniku možnost, da se o vseh okoliščinah zadeve izjavi.
Kolikor ima pritožnica v mislih silo telesa in telesne gibe ob izvedbi spolnega odnosa, tako stališče po oceni pritožbenega sodišča ne sodi več v obravnavo sile kot zakonskega znaka kaznivega dejanja. Kot je navedlo že sodišče prve stopnje je posilstvo sestavljeno iz prisiljenja in spolnega občevanja, kar pomeni, da je inkriminirana tista sila (ali tudi resna grožnja z napadom na življenje in telo), s katero storilec doseže spolni odnos. Zato sila, ki nastane ob izvedbi spolnega odnosa, praviloma bo šlo za silo telesa ob izvrševanju telesnih gibov, sodi v okvir spolnega občevanja kot takega.
Kljub temu, da je oškodovanka prostovoljno odšla z obtožencem v kabino stranišča, s spolnim odnosom ni soglašala, vendar tega obtožencu zaradi njenih osebnostnih lastnosti in verjetno tudi presenečenja, ni jasno in nedvoumno pokazala. Obtoženec pa na drugi strani ni vedel, da je oškodovanka spolno neizkušena, oziroma je upravičeno mislil, da je spolne odnose že imela, saj mu je to oškodovanka sama povedala, in je zato njeno vedenje, verjetno tudi zato, ker je bil pod vplivom alkohola, razumel kot konkludentno soglasje k spolnemu odnosu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STATUSNO PRAVO
VSK00042790
ZPP-UPB3 člen 181.. Zakon o visokem šolstvu člen 10,24.
ugotovitvena tožba - sprememba tožbe - ugotovitev obstoja pravice - prenos dejavnosti - prenos pravic in obveznosti - prenos upravljanja - pravno nasledstvo družbe - pravna sposobnost
Pooblastilo za nastopanje v pravnem prometu pa ne pomeni, da je bila članica UP ZRS neke vrste pravna naslednica izbrisanega zavoda ZRS RS. Svoja upravičenja do nastopanja v pravnem prometu je namreč izvajala iz statuta tožeče stranke, ne pa iz univerzalnega pravnega nasledstva.
Pri presoji trenutka nastanka obveznosti dolžnika iz naslova pravdnih stroškov kot stranske terjatve ni pomembno, kdaj je bil pridobljen izvršilni naslov za poplačilo obveznosti, temveč kdaj je obveznost nastala (pred začetkom stečajnega postopka ali po njem). Pri tem je treba upoštevati določbo 151. člena ZPP, ki določa, kdaj pravdni stroški nastanejo, kot tudi določbo 152. člena ZPP, ki določa, da vsaka stranka predhodno sama krije stroške, ki jih povzroči s svojimi dejanji.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00046878
KZ-1 člen 46, 51, 51/2, 308, 308/3.
prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države - priznanje krivde - odmera kazenske sankcije - višina kazni - olajševalne okoliščine - posebne olajševalne okoliščine - omilitev kazni
Okoliščine kot so obžalovanje, sramovanje, mladost in nekaznovanost same zase nimajo narave posebne olajševalne okoliščine, vendar iz izpodbijane sodbe ne izhaja, da je sodišče prve stopnje vsem tem posebej naštetim olajševalnim okoliščinam dalo posebno olajševalni pomen, ampak je jasno razbrati, da je skupek olajševalnih okoliščin v povezavi s priznanjem krivde pridobil tako kvaliteto posebno olajševalnih okoliščin, da je utemeljen zaključek o pravilnosti odločitve, da je treba kazen (še dodatno) omiliti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00046131
KZ-1 člen 186, 186/2.
neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami - ocena verodostojnosti izpovedbe - dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je dokazno oceno sprejelo po skrbnem pretehtanju vseh izvedenih relevantnih dokazov, torej je tehtalo vsak dokaz posebej in v zvezi z drugimi dokazi, in na tej podlagi vsa odločilna dejstva pravilno ugotovilo in sprejelo tudi pravilne dokazne zaključke glede ravnanja obtoženca in njegove krivde, ki jih je utemeljilo z razumnimi in življenjsko sprejemljivimi razlogi.
Sodišče prve stopnje je obtoženca spoznalo za krivega na podlagi novele Kazenskega zakonika (KZ-1G), ki ga izpostavlja pritožnica in je kazen odmerilo in omililo v skladu z omilitvenimi določili, ki se z novelo KZ-1G niso spremenile. Nobene podlage ni za pritožbeno navedbo, da je sodišče prve stopnje ocenilo, da je določba 308. člena KZ-1G oziroma predpisana zaporna kazen protiustavna, zato je ta pritožbena navedba odveč. Pritožnica trdi, da je sodišče prve stopnje olajševalnim okoliščinam dalo preveliko težo in ocenjuje, da te ne predstavljajo posebnih olajševalnih okoliščin. To je nerazumljivo, saj je sama tožilka predlagala (enako predlaga v pritožbi) omiljeno kazen, kar pomeni, da tudi pritožnica ocenjuje, da je podana posebna olajševalna okoliščina, ki se najmanj kaže v priznanju krivde na predobravnavnem naroku ter v odsotnosti obteževalnih okoliščin, ki bi omilitev kazni omajala.
Ob slabši vidljivosti in zmanjšani osredotočenosti je toženka morala računati s tem, da lahko tožnika določene zunanje okoliščine (npr. smer zgornje tlakovane poti, odpiranje spodnjih vrat z utripanjem opozorilne lučke) še dodatno zavedejo in napeljejo k temu, da bo ubral najkrajšo (direktno) pot proti izhodu.
Zunanje površine niso bile urejene in varovane tako, da bi nezgode učinkovito odvračale.
Zaključek sodišča prve stopnje, da toženka ni mogla pričakovati, da tožnik ne bo uporabil druge poti, kot pa te, po kateri je prišel (pot po stopnicah), ni prepričljiv.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00048751
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3.
ponovitvena nevarnost - podaljšanje pripora po vloženi obtožnici
Sodišče druge stopnje tudi nima nobenih pomislekov v pravilnost izpodbijane odločitve kolikor se ta nanaša na obstoj ponovitvene nevarnosti pri obdolžencu. Slednjo je sodišče prve stopnje utemeljilo z ugotovitvijo, da naj bi obdolženec očitani mu kaznivi dejanji na škodo svoje žene storil zaradi ljubosumja, dalje, da je bil fizičnem napadu nanjo vztrajen, kakor tudi, da naj bi nasilje nad njo izvrševal že dalj časa. Ocenilo je, da gre pri obdolžencu očitno za ljubosumnega, impulzivnega in brezobzirnega človeka, kar vse potrjuje nevarnost, da bi na prostosti tovrstna kazniva dejanja ponovil.
podjemna pogodba - odgovornost podjemnika za napake - zahtevek na znižanje plačila - pravočasno grajanje napak - odprava napak
Naročnik ima po neuspešnem poteku postavljenega roka za odpravo napak na temelju tretjega odstavka 639. člena OZ na voljo tudi druge jamčevalne zahtevke (lastna odprava napak, znižanje plačila ali odstop od pogodbe), pri čemer pa mora te zahtevke tudi uveljaviti z izrecno izjavo volje. Tožena stranka v postopku ni zatrjevala, da je uveljavila katerega izmed njih, konkretiziranega ugovora za znižanje plačila v smislu drugega odstavka 635. člena OZ pa ni podala niti v tej pravdi. Za takšen ugovor bi namreč morala podati ustrezno trditveno podlago, ki bi vključevala tudi dejanski okvir iz 640. člena OZ. Zgolj zatrjevanje, da ima delo napake, ki jih tožena stranka ocenjuje na znesek 3.238,92 EUR, v ta namen ne zadostuje.
ZIZ-UPB4 člen 65, 65/2, 73.. URS člen 22.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
ugovor tretjega - kršitev pravice do izjave - zavrnitev ugovora - odgovor upnika na ugovor tretjega
Glede na opisano ureditev tretji ni bila kršena pravica do izjave, ker ji odgovor upnika na njen ugovor ni bil vročen pred izdajo izpodbijanega sklepa. Tretja namreč drugačne odločitve izvršilnega sodišča v nobenem primeru ne bi mogla doseči. Pravica do izjave je sicer res ena od osrednjih pravic postopka, kljub temu pa ni sama sebi namen. Poleg tega pa tretji pravica do izjave dejansko ni bila odvzeta, saj se bo se bo do upnikovih navedb iz odgovora na ugovor lahko opredelila v pravdi na nedopustnost izvršbe, v kateri se bo moralo pravdno sodišče do njenih izjav tudi vsebinsko opredeliti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSK00043504
ZGD-1-UPB3 člen 263.. OZ-UPB1 člen 186, 186/2, 255, 255/1.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - res iudicata - odločanje o obstoju terjatve kot predhodno vprašanje - pravnomočna odločitev o predhodnem vprašanju - vezanost sodišča na pravnomočno odločitev o predhodnem vprašanju - odškodninska odgovornost članov uprave
Nove tožbe na isti dejstveni kompleks, na katerem temelji pravnomočna sodba, pa ni dopustno več uveljavljati, upoštevaje ob tem, da se pravnomočnost nanaša na celoten sklop dejstev, na katerem temelji tožbeni zahtevek. V ta sklop dejstev pa sodijo tudi tista dejstva, ki v predhodnem postopku niso bila navedena (pa bi zaradi sklepčnosti tožbe morala biti), kot je to v obravnavani zadevi pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00046876
KZ-1 člen 49, 49/2, 50, 50/2, 308, 308/3.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - priznanje krivde - olajševalna okoliščina - posebne olajševalne okoliščine
Ali predstavlja obtoženčevo priznanje krivde posebno olajševalno okoliščino ali le običajo okoliščino iz drugega odstavka 49. člena KZ-1, je stvar vsakega konkretnega primera. Če tožilec v primeru priznanja krivde predlaga omiljeno kazen je s tem podana pravna podlaga za omilitev kazni v razponu kot jo zakon predpisuje, sodišče pa je vezano le na prepoved, da ne sme izreči strožje sankcije kot jo tožilec predlaga.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00045690
ZKP člen 269, 269/2.. KZ-1 člen 48.a, 50, 51, 51/2.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - priznanje krivde - odmera kazni - obteževalne in olajševalne okoliščine - posebne olajševalne okoliščine - razlogi za omilitev - stranska kazen izgon tujca iz države - odločba o stroških kazenskega postopka
Pritožbeno sodišče se strinja s pritožnikom, da v času storitve obravnavanega kaznivega dejanja (23.8.2020 in 24.8.2020) v Republiki Sloveniji ni bila razglašena epidemija in da v Republiki Sloveniji takrat ni bilo omejitev gibanja med občinami in niti policijske ure, vendar je Svetovna zdravstvena organizacija pandemijo razglasila že v marcu 2020, prevažanje tujcev iz Azije v Evropo pa je že samo po sebi nevarno zaradi prenašanja nalezljivih bolezni, še toliko bolj pa v času pandemije smrtonosnega virusa Covid-19, zato je sodišče prve stopnje to okoliščino upravičeno štelo kot obteževalno. V nasprotju z zagovornikom pritožbeno sodišče meni, da dejstvo, da je obtoženec vozil 14 tujcev, ne more predstavljati olajševalne okoliščine pri odmeri dolžine zaporne kazni.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00042730
KZ-1 člen 296, 296/1, 296/2.. ZKP člen 375, 375/1.
nasilništvo - kaznivo dejanje nasilništva - mladoletniki - izrek vzgojnega ukrepa - podrejen položaj - spravljanje v podrejen položaj
Vendar pa zaključek sodišča, da oškodovanec ni bil spavljen v podrejen položaj, ne upošteva vseh okoliščin primera in sicer, da je bil oškodovanec napaden brez vsakršnega povoda, dalje, da se sam na napad ni odzval, temveč je na tleh povsem nemočen ležal in prejemal udarce, nakar ga je mladoletnik še ponižujoče pregnal s kraja dogajanja z grožnjo, da bo spet tepen. Glede na to, da je napad trajal približno štiri minute in da je bil oškodovanec glede na to, da ga je mladoletnik fizično prevladal tudi ponižan in osramočen pred tam prisotno N. S., tudi po oceni pritožbenega sodišča povsem drži mnenje državne tožilke, da je bil v navedenih okoliščinah spravljen v podrejen položaj. Po ugotovitvi sodišča druge stopnje gre za podoben primer kot v zadevi, ki jo je Vrhovno sodišče RS obravnavalo v sodbi I Ips 44678/2014 z dne 4.4.2019. Iz nje je razbrati, da je pri ugotavljanju zakonskega znaka podrejenosti poleg ostalih okoliščin treba upoštevati tudi položaj oškodovanca z vidika njegovega človeškega dostojanstva in kot že rečeno, tudi sodišče druge stopnje ne dvomi, da je bil oškodovanec zaradi mladoletnikovega surovega napada nanj, ponižan in povsem nemočen, kar se kaže tudi v tem, da je v joku pod pretnjo mladoletnikovih groženj, zapustil prizorišče.