ZZK-1 člen 40, 40/1-1, 40/3, 41, 140, 140/1-4, 150, 150/2, 152, 152/2, 248, 248/2.. ZPPLPS člen 6.
vpis lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo - vsebina zemljiškoknjižnega predloga - navedba listin, ki so podlaga za vpis - posadna listina - pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja - večkratni zaporedni prenos pravice (veriga pogodb) - nakup stanovanja po določbah o privatizaciji stanovanj - pogoji za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo
Zakon določa, da lahko zadnji pridobitelj nepremičnine zahteva vknjižbo v svojo korist, če zemljiškoknjižnemu predlogu za vsak prenos priloži listino, ki bi bila podlaga za vknjižbo pravice v korist njegovega prednika. Ob tem ZZK-1 v 140. členu zahteva, da predlagatelj tudi v samem zemljiškoknjižnem predlogu (opredeljeno) navede vse listine, ki so podlaga za vpis. Predlagatelja, ki se sklicujeta na tri pogodbene prenose, nista ravnala v skladu s temi pravili.
Pogodba z dne 14. 8. 2020, ki sta jo predlagatelja kot podlago navedla v zemljiškoknjižnem predlogu, ne predstavlja ustrezne podlage za vpis, saj ne ustreza niti posadni listini (pogodbeni stranki se sklicujeta na izveden način pridobitve stvarne pravice) niti uskladitveni pogodbi.
Na načelni ravni se pritožbeno sodišče strinja s pritožbo, da je treba v primerih, ko je bila prva v verigi pogodb kupoprodajna pogodba, sklenjena skladno s privatizacijskimi določbami SZ iz leta 1991, pogoje za vpis preverjati tudi z vidika določbe 6. člena ZPPLPS. Tako napotuje 248. člen ZZK-1.
ZZK-1 člen 48, 49, 49/1-2, 53, 53/2, 53/3, 177, 177/1.
vpis predznambe - predznamba pridobitve lastninske pravice - rok za opravičitev predznambe - sklep o dovolitvi vpisa - izvedba vpisov na podlagi pravnomočnega sklepa o dovolitvi vpisa
Zakon ne določa, da mora zemljiškoknjižno sodišče v sklepu o dovolitvi vpisa navesti rok za opravičitev zaznambe. Določba tretjega odstavka 53. člena ZZK-1 je jasna, določa, da se zadnji dan roka iz prejšnjega odstvak vpiše pri vpisu predznamovane pravice v zemljiško knjigo.
zemljiškoknjižni postopek - vknjižba lastninske pravice - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - nevpisana lastninska pravica - večkratni zaporedni prenos lastninske pravice - učinki začetka stečaja nad vpisanim lastnikom - overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu pred začetkom stečajnega postopka
V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje tudi samo ugotovilo, da je bil podpis na pogodbi, ki se nanaša na razpolaganje stečajnega dolžnika, overjen pred začetkom stečajnega postopka, vendar je kot pravno pomembno (napačno) štelo tudi dejstvo, da je bil podpis odsvojiteljev na nadaljnjih pogodbah v verigi pogodb overjen šele po začetku stečajnega postopka.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravočasni odgovor na tožbo - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Osnovni pogoj za izdajo zamudne sodbe, tj. da toženec v danem roku ni podal odgovora na tožbo, ni podan, sodišče je v nasprotju z določbami zakona izdalo zamudno sodbo, kršilo je določbo 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Sodišče prve stopnje je predhodno tožbo s pozivom, da nanjo odgovori, tožencu že vročalo. Dne 23.5.2019 je izdalo odredbo, naj se tožba s pozivom na odgovor vroči tožencu, toženec je odgovor na tožbo je podal in ga podpisal. V spisu je uradni zaznamek, kjer je ugotovljeno, glede na težo pošiljke, da toženec ni prejel tožbe s prilogami, pač pa le poziv za odgovor na tožbo, zato je sodišče tožencu tožbo ponovno vročalo. Ugotovilo je, da je tedaj toženec na tožbo odgovoril v zakonitem roku, pravočasno, vendar odgovora na tožbo ni podpisal. Po presoji pritožbenega sodišča je v konkretnem primeru tudi glede na postopanje sodišča v tej zadevi ter aktivnosti toženca šteti, da je toženec na tožbo odgovoril pravočasno in odgovor na tožbo podpisal. To, da morebiti ob prvem pozivu pomotoma ni bila priložena tožba s prilogami, stranki v tem primeru ne gre v škodo.
ZZK-1 člen 120, 120/2, 200, 200/1. ZNP-1 člen 40, 40/1.
zemljiškoknjižni postopek - pomotni vpisi - postopek popravljanja pomotnega vpisa - stroški zemljiškoknjižnega postopka - nedovoljenost vpisa
Za pomotni vpis gre po določbi prvega odstavka 200. člena ZZK-1 takrat, ko se opravljeni vpis ne sklada z dovoljenim vpisom. Druge napake, čeprav so očitne, in do katerih pride v zemljiškoknjižnem postopku, pa je mogoče odpraviti le s predpisanimi pravnimi sredstvi.
denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - kaznivo dejanje - pretep - vezanost na pravnomočno kazensko sodbo - identično dejansko stanje - višina denarne odškodnine - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - tuja pomoč
Sodišče prve stopnje, je bilo v tej pravdi vezano na ugotovitev o obstoju kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. Posledično toženci v pravdi zaradi plačila odškodnine za škodo iz istega historičnega dogodka ne morejo več uspešno uveljavljati ugovorov kot na pirmer, da storjeno dejanje ni bilo protipravno, da med njihovim ravnanjem in nastankom škode ni vzročne zveze, da ni podana njihova krivda. Smiselno pa so s svojimi v pritožbi ponovljenimi navedbami poskušali ravno to.
vpis lastninske pravice na podlagi sodbe - pravnomočna sodba na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - omejeno poslovno sposobna oseba - odobritev pristojnega organa - priložitev soglasja oz. potrdila zemljiškoknjižnemu dovolilu - razveljavitev klavzule pravnomočnosti v zemljiškoknjižnem postopku
Po 35. členu ZZK-1 mora biti v primeru, ko je za pravni posel, iz katerega izhaja obveznost izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo, potrebno dovoljenje, odobritev oziroma soglasje pristojnega organa socialnega skrbstva oziroma drugega pristojnega državnega organa, zemljiškoknjižnemu dovolilu priloženo tudi to dovoljenje, odobritev oziroma soglasje, ter se te določbe smiselno uporabljajo tudi za zemljiškoknjižno dovolilo, ki ga je izstavila poslovno omejeno sposobna oseba. Ker gre v sedaj obravnavani zadevi za sodbo, s katero je zemljiškoknjižni lastnik izrecno in nepogojno dovolil predlagano vknjižbo lastninske pravice, sklicevanje pritožbe na določilo 35. člena ZZK-1 ob upoštevanju vsega navedenega ni uspešno.
V določbi drugega odstavka 506. člena ZKP je določeno, da izvenobravnavni sodnik v postopku za preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve posebnega pogoja zasliši obsojenca, če je dosegljiv, v tretjem odstavku iste določbe pa, da po potrebi razpiše narok, o katerem obvesti tožilca, obsojenca in oškodovanca, če pa stranke in oškodovanec, ki so bili v redu obveščeni, ne pridejo, ali če se obsojenec očitno izmika ali ne želi priti na narok, to ni ovira za sprejem odločitve. Iz vsebine teh določb je tedaj na dlani, da zaslišanje obsojenca v naroku za preklic pogojne obsodbe ni obvezno, kakor tudi to, da obsojenčeva nenavzočnost na naroku za preklic pogojne obsodbe ni ovira, da bi sodišče postopka za preklic ne moglo izpeljati in pogojne obsodbe preklicati. V tem postopku je namreč očitno, da se obsojenec vsem vabilom sodišča izmika oz. da se tudi na naslovih, ki jih je sodišču dal sam ali pa jih je sodišče pridobilo uradoma, ne nahaja.
Sodišče ob odločanju o predlogu za oprostitev sodne takse na predlog ni vezano in lahko dovoli tudi odlog, oziroma obročno plačilo, če so podani pogoji za odlog ali obročno plačilo takse, ne pa tudi za oprostitev. Trditveno in dokazno breme tako za oprostitev kot tudi odlog in obročno plačilo sodne takse nosi predlagatelj, na njegove navedbe je sodišče vezano. Iz navedb dolžnika v predlogu pa ni razvidna nobena okoliščina, na podlagi katere bi bilo mogoče sklepati, da bo dolžnik brez ogrožanja svoje dejavnosti plačilo sodne takse zmogel kdaj kasneje, oziroma, da bi takso lahko plačal po obrokih. Nasprotno, tudi še v pritožbi trdi, da sredstev za plačilo sodne takse, tudi če gre le za 44 EUR, sploh nima. Sodišču prve stopnje se zato v izpodbijanem sklepu ni bilo treba še posebej ukvarjati z vprašanjem, ali so glede na trditve dolžnika izpolnjeni pogoji za odlog ali obročno plačilo sodne takse.
ZPP člen 249.. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 15, 15/3, 15/4.. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 49.
izvedensko mnenje - nagrada in stroški sodnega izvedenca - specifikacija stroškov - upravičenost do povračila stroškov - izvedenec geodetske stroke - postopek ureditve meje - materialni stroški izvedenca - dejanski izdatki - najem opreme
Od izvedenca se pričakuje, da razpolaga ne samo z ustreznim strokovnim znanjem, temveč tudi z določeno (osnovno) geodetsko strojno in programsko opremo, potrebno za opravo izvedenskega dela.
V konkretnem primeru izvedenec ne more biti upravičen do stroškov za najem opreme, ki je bila potrebna za to, da je pokazal potek katastrske meje v naravi ter izdelal skico, iz katere je razviden sporni mejni prostor, katastrska meja ter meje, pokazane s strani udeležencev postopka.
Za razliko od stroškov najema strojne in programske opreme, pa bi stroške figuranta lahko šteli za stroške, ki predstavljajo t.i. druge dejanske izdatke v zvezi z opravljenim izvedenskim delom.
Spremembo tožbe proti volji toženca je treba preprečiti predvsem v primerih, kadar spremenjeni zahtevek s prvotnim zahtevkom nima prave zveze. To za konkretni primer, ko tožnik s spremenjeno tožbo uveljavlja zgolj dodatno polje služnosti, ki ga potrebuje za uvoz in izvoz iz garaže, ne velja.
Z vidika ekonomičnosti je smotrno, da se razširjen zahtevek obravnava v predmetnem postopku, torej da se izkoristi (in zgolj v manjšem delu dopolni) zbrano procesno gradivo. S tem bo omogočena celovita in dokončna rešitev spora, kar je tudi skladno z zahtevo po učinkovitem sodnem varstvu.
ZIZ-UPB4 člen 17, 55, 55/1,56.. ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1.
izvršba na podlagi izvršilnega notarskega zapisa - prekinitev izvršilnega postopka - predhodno vprašanje v izvršilnem postopku
Upoštevaje dejstvo, da ugotavljanje ničnosti izvršilnega naslova kot predohodnega vprašanja v okviru izvršilnega postopka ni dopustno, o tem vprašanju pa med strankami postopku vzporedno že teče ločen pravdni postopek, izvršilno sodišče v okviru podanega ugovora dolžnikov v določbi 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ nima ustrezne podlage za prekinitev predmetnega postopka. Dolžnikoma je v tem primeru sodno varstvo v izvršilnem postopku (ob izkazanih pogojih) zagotovljeno v okviru določb ZIZ o odlogu izvršbe (71. člen ZIZ).
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSK00042802
OZ člen 239, 239/2, 766, 768, 768/3.
mandatna pogodba - odškodnina zaradi kršitve pogodbenih obveznosti - odškodninska odgovornost prevzemnika naročila - skrbnost dobrega gospodarja - ravnanje v nasprotju s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika
Sporna je bila odškodninska odgovornost prevzemnika naročila. Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju, ali je toženec ravnal s potrebno skrbnostjo, pravilno upoštevalo vse okoliščine konkretnega primera in materialno pravo pravilno uporabilo.
ZZK-1 člen 40, 40/1-8, 47, 47/2.. ZNDM-2 člen 8.c, 8.č, 8.d, 8.e, 8.f, 8.g.
vknjižba služnosti v zemljiško knjigo - neprava stvarna služnost - pogodba o ustanovitvi stvarne služnosti - služnost v javno korist - vpisana prepoved odtujitve in obremenitve - ovira za nadaljnje vpise
Pogodbe o ustanovitvi služnosti v javno korist, sklenjene med Republiko Slovenijo in lastnikom zemljišč v postopku (predhodnega) sporazumevanja, ni mogoče enačiti z odločbo državnega organa o omejitvi lastninske pravice. Zaradi tega je vknjižena prepoved odtujitve in obremenitve ovira za predlagani vpis.
ZZK-1 člen 40, 40/1-8, 47, 47/2.. ZNDM-2 člen 8.c, 8.č, 8.d, 8.e, 8.f, 8.g.
vknjižba služnosti v zemljiško knjigo - neprava stvarna služnost - pogodba o ustanovitvi stvarne služnosti - služnost v javno korist - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - ovira za nadaljnje vpise
Sklenjena je pogodba namesto razlastitve oz. namesto prisilne ustanovitve služnosti z odločbo, kar pomeni, da ni izdana odločba upravnega organa. Ne gre za situacijo iz 8. točke prvega odstavka 40. člena ZZK-1, saj podlaga predlaganemu vpisu ni pravnomočna ali dokončna odločba drugega državnega organa. Pogodbe o ustanovitvi služnosti v javno korist v tem formalnem zemljiškoknjižnem postopku formalno ni mogoče enačiti z odločbo o omejitvi lastninske pravice, zato je vknjižena prepoved odtujitve in obremenitve ovira za predlagani vpis.
Dokazna ocena ni skladna z metodološkim napotkom 8. člena ZPP, ki zahteva, da sodišče odloči na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka.
Pri stvarnopravnem zahtevku na ugotovitev lastninske pravice s priposestvovanjem ni podlage za uporabo instituta vmesne sodbe.
Izpodbijani sklep je bil predlagatelju vročen elektronsko skladno s 125.b členom ZZK-1. Pošiljka je bila vročena s fikcijo vročitve dne 6. 10. 2020, elektronsko vložena pritožba z dne 22. 10. 2020 pa se kot prepozna zavrže.