zaznamba vrstnega reda - umik predloga - dopustnost umika - umik predloga po izdaji odločbe
Zaznamba vrstnega reda varuje vrstni red poznejših vpisov. Pritožnik trdi, da umik ni dovoljen, saj s pravico zaradi nadaljnjega prenosa lastnik ne more več prosto razpolagati (70. člen ZZK-1). Gre za konkretne trditve, s katerimi pritožba napada odločitev, o katerih pa se predlagatelj in tudi ne prvostopenjsko sodišče še ni izreklo. Po določbi 25. člena ZNP-1 sme namreč v takem primeru, ko je že izdana odločba sodišča prve stopnje, predlagatelj umakniti predlog do njene pravnomočnosti, če s tem niso kršene pravice drugih udeležencev, ki izvirajo iz te odločbe, ali če se z umikom strinjajo vse osebe, ki so jim z odločbo sodišča prve stopnje priznane določene pravice. V takem primeru sodišče svojo odločbo razveljavi. Pritožnik pa trdi in dejansko in pravno utemeljuje svoje upravičenje, ki bi bilo z umikom kršeno.
vpis skupne lastnine v zemljiško knjigo - pravnomočna sodna odločba - določitev deležev na skupnem premoženju - skupna lastnina - solastnina
Režim skupnega premoženja preneha z izrecnim dogovorom, da se ta skupnost spremeni v solastninsko skupnost ali pa z realno delitvijo. Vse dokler tovrstna delitev ni izvršena, se (bivša) zakonca ne moreta vpisati v zemljiško knjigo kot solastnika.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00048750
ZKP člen 195.a, 201, 201/1, 201/3.. KZ-1 člen 286, 286/1.
prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi - oviranje pravosodnih in drugih državnih organov - zakonski znaki - ponovitvena nevarnost - sorazmernost
Eden od zakonskih znakov obravnavanega kaznivega dejanja je poleg vplivanja na priče tudi vplivanje na izvajanje dokazov, kar predlog za pregon gotovo je, nenazadnje pa je zagovornik očitno prezrl, da je v izreku izpodbijanega sklepa naveden tudi očitek obdolžencu, da naj bi obdolženec z grožnjami in ustrahovanjem vplival na I. in G.P., da bi v zvezi z vloženim predlogom za pregon tudi spremenila svoje pričevanje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00046839
KZ-1 člen 48, 323, 323/1, 324, 324/1, 324/1-1, 324/4 .. ZPrCP člen 37, 37/3, 104, 104/1.
kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti - kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti vzročna zveza - vožnja pod vplivom alkohola - nevarna vožnja v cestnem prometu - pogojna obsodba - stranska kazen prepovedi vožnje motornega vozila
Dejstvo je, da je obtoženec vozil pod vplivom alkohola. aradi česar je bil manj pozoren na dogajanje pred seboj in je bil v svojih reakcijah tudi počasnejši. Preko desnega roba cestišča pa ni zapeljal zato, ker bi bil zaradi alkohola absolutno nesposoben za vožnjo, pač pa zaradi tega, ker si je, tudi zaradi zaužitega alkohola, dal opravka z mobitelom in je zato prepozno reagiral. Čeprav je takšno ravnanje povsem nesprejemljivo, pa njegova vožnja vendar ni bila brezobzirna zaradi česar tudi ni moč utemeljeno sklepati, da je obtoženec najmanj privolil v takšno prometno nesrečo, kot se je nato dejansko dogodila.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00045682
KZ-1 člen 49, 50, 50/1, 51, 51/2, 308, 308/3.. ZKP člen 92, 92/5, 269, 269/2.
prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države - odločba o stroških postopka - omilitev kazni - posebne olajševalne okoliščine - olajševalne okoliščine - odmera kazni - stroški prevoda
Pritožbeno sodišče se strinja z državno tožilko, da morajo biti materialni razlogi za omilitev kazni tako tehtni, da so vsebinsko enakovredni tistim iz prve alineje 50. člena KZ-1 in jih je trebe razlagati restriktivno. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe (točki 3 in 4) je razvidno, da je sodišče prve stopnje kot posebno olajševalno okoliščino, ki utemeljuje izrek omiljene kazni upoštevalo obtoženčevo priznanje, obžalovanje in obljubo, da kaznivega dejanja ne bo ponovil, kar je enakovredno formalnim razlogom iz drugega odstavka 51. člena KZ-1 v povezavi s prvo alinejo 50. člena KZ-1. Ostale okoliščine (nekaznovanost in mladost) pa je upoštevalo le kot "navadne" olajševalne okoliščine iz 49. člena KZ-1, ki vplivajo na to, ali bo odmerjena kazen pod zakonskim minimumom višja ali nižja (na podlagi 2. točke 51. člena KZ-1 bi lahko sodišče kazen omililo do največ enega leta). V nasprotju z višjo državno tožilko pritožbeno sodišče meni, da je sodišče prve stopnje pri odmeri kazni dovolj veliko težo dalo obteževalnima okoliščinama, da je obtoženec na ozemlje R Slovenije spravil kar 25 tujcev in da je dejanje storil z najvišjo obliko krivde – to je direktnim naklepom.
Zoper izpodbijano sodbo v času, ko je bila izdana, pritožba po določbi drugega odstavka 66. člena ZP-1 ni bila dovoljena. Vlagatelj je v pritožbi izkazal, da je zoper sodbo v roku vložil ustavno pritožbo s predlogom za izjemno obravnavo, o kateri do dneva objave odločbe Up-991/17 (14.1.2021) še ni bilo odločeno. Predmetna pritožba je bila vložena 1.2.2021 in je zato pravočasna. Hkrati pa to pomeni, da izpodbijana sodba v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča še ni postala pravnomočna, saj o dopustni in pravočasni pritožbi zoper njo še ni bilo odločeno.
Po oceni pritožbenega sodišča pa v postopku iztisnitve možnost izpodbijanja ni izključena le iz razloga, ker ponujena denarna odpravnina ni primerna (oz. ker ni bila pravilno ponujena ali sploh ni bila ponujena), marveč tudi iz razloga kršitve delničarjeve pravice do obveščenosti iz 305. člena ZGD-1, če se zahtevane informacije po svojem bistvu nanašajo na višino denarne odpravnine.
neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - količina droge - lastna uporaba
Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da v kolikor bi obtoženec res mamilo imel zase, potem mu bežati pred policijo ne bi bilo potrebno, prav tako pa je neobičajno, da bi nekdo za lastno uporabo hranil pri sebi tolikšno število zavitkov, kakor je to v konkretnem primeru, saj bi za to ne bilo nikakršnega razloga.
Dejstvo je, da gre pri obtožencu za specialnega povratnika, ki je sedaj obravnavano kaznivo dejanje storil še preden je pričel prestajati kazen po poprejšnji obsodbi, kar nedvomno kaže na to, da prejšnje obtožencu izrečene kazni pozitivnega učinka v smeri neizvrševanja kaznivih dejanj nanj niso imele, zaradi česar se kazen, določena za sedaj obravnavano kaznivo dejanje pri obtožencu izkaže prej premila kot prestroga in zaradi česar tudi relativna odmaknjenost dogodka ne more imeti nikakršne teže, tako, kakor se temu nadeja zagovornica.
ZP-1 člen 2.. ZNB-UPB1 člen 39, 39/1,39/1-2, 57, 57/1, 57/1-14.
obstoj prekrška - načelo zakonitosti - določenost v zakonu ali drugih predpisih - načelo določnosti predpisov - razlaga predpisa - dejanje ni prekršek
Predpis, ki določa obvezno uporabo zaščitnih mask, ni bil izdan v okviru napotitve iz 39. člena ZNB in v posledici ne gre za prekršek iz 14. točke prvega odstavka 57. člena ZNB.
ZNB člen 39, 57, 57/1, 57/1-14.. URS člen 154.. ZP-1 člen 2, 168.
ustavitev postopka o prekršku - postopek o prekršku proti mladoletniku - načelo zakonitosti - blanketna norma - objava predpisov - veljavnost predpisov - časovna veljavnost predpisov
Sklepi Vlade, s katerimi je bila podaljšana veljavnost ukrepov iz Odloka, so splošen predpis (na abstrakten način urejajo pravni položaj nedoločenega števila subjektov, na katere se predpis nanaša). Po 154. členu Ustave RS pa morajo biti predpisi objavljeni, preden začno veljati. Povedano pomeni, da sklepi, ki niso bili objavljeni v Uradnem listu, niso začeli veljati. Kršitev prepovedi zbiranja in prepovedi prehajanja občinskih meja dne 26.11.2020 (ko naj bi mladoletnik storil očitani prekršek) ni bila s predpisom določena kot prekršek.
Pred sklicem skupščine mora glavni delničar poslovodstvu predložiti tudi izjavo banke, s katero je banka solidarno odgovorna za izpolnitev obveznosti glavnega delničarja, da bo nemudoma po vpisu sklepa o prenosu delnic v register manjšinskim delničarjem plačala odpravnino za pridobljene delnice (drugi odstavek 385. člena ZGD-1). Takšna bančna garancija predstavlja formanli pogoj, ki mora biti izpolnjen za veljavnost skupščinskega sklepa o prenosu delnic.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00047478
ZKP člen 123.. KZ-1 člen 296, 300,300/1.
vročitev sodbe obdolžencu - kaznivo dejanje napada na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti - kaznivo dejanje nasilništva - dejansko stanje
V izpodbijani sodbi (prav tam) je podana tudi argumentirana prvostopenjska presoja, da je opisano ravnanje občinskega redarja šteti kot zagotavljanje javnega reda v obliki skrbi za splošno dostopnost krajevne ceste kot javnega dobra, drugačni pritožbeni pogledi niso sprejemljivi.
predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - zavrženje predloga - rok za vložitev predloga - predložitev zdravniškega spričevala - opravičljivi razlogi
Res zakon pravi, da se zavrže tudi predlog, ki mu ni priloženo zdravniško spričevalo o opravljenem kontrolnem pregledu, vendar je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da vložitev predloga, ki mu iz objektivno opravičljivih razlogov ni priloženo zdravniško spričevalo, lahko zadrži izvršitev prenehanja vozniškega dovoljenja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00048762
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1, 207, 207/5, 272, 272/2.
podaljšanje pripora po vloženi obtožnici - predlog za podaljšanje pripora - zakonska podlaga
Dejstvo je, da gre pri navedbi drugega odstavka 205. člena ZKP za pomoto, saj ni dvoma, da je preiskava že zaključena in da je državna tožilka podaljšanje pripora predlagala po vloženi obtožbi. Svoj predlog je v tej smeri tudi vsebinsko utemeljila, zaradi česar je imelo sodišče prve stopnje podlago, da je odločalo o njenem predlogu. Tudi kolikor zakonske podlage ne bi izrecno navedla, to ne predstavlja ovire, da sodišče o predlogu ne bi moglo odločati. Kadar je zakonska podlaga za določeno procesno dejanje podana že v samem zakonu, ni potrebno, da se ob vlogi strank le-ta izrecno navede.
zemljiškoknjižni postopek - vpis poočitve - dovoljene pritožbene novote - predložitev listin v pritožbi
Predlagateljica je bila šele z izpodbijanim sklepom seznanjena, katere listine bi morala priložiti sovjemu predlogu. Te listine je priložila pritožbi, torej pravočasno.
načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - sodba kot podlaga za vknjižbo pravice - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - ugotovitev velikosti deležev na skupnem premoženju - delitev stvari
Ugotovitev deležev na skupnem premoženju še ne pomeni delitve konkretne stvari.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00047468
ZKP člen 149.a.
zahteva za izločitev dokazov - prikriti preiskovalni ukrepi - tajno opazovanje - doktrina plain view - test sorazmernosti - pravica do zasebnosti
Pritožnika tudi nimata prav, ko izpodbijata prvostopenjsko presojo, da s tajnim opazovanjem oziroma snemanjem ni bilo poseženo v pravico C in B do zasebnosti iz 35. člena Ustave RS. Pritožnika natančno opisujeta značilnosti zemljiške parcele, na kateri je prišlo do tajnega snemanja, in trdita, da je sodišče prve stopnje na tem zemljišču neutemeljeno odreklo pričakovano zasebnost. Vendar je po oceni pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da sta C in B na navedeni parceli uživala bistveno nižjo stopnjo zasebnosti, kot bi jo v stanovanju, ter je po opravljenem testu sorazmernosti pravilno zaključilo, da s tajnim opazovanjem ni bilo nedopustno poseženo v pravico C in B do zasebnosti.
V opisu očitanega kaznivega dejanja se niti ne zatrjuje, da naj bi obdolženec oškodovanko z lažnivim prikazovanjem dejanskih okoliščin spravil v zmoto, v posledici česar naj bi mu oškodovanka posodila denar. Strinjati se je potrebno z višjo državno tožilko, da je bil obdolženec partner njene hčerke, zaradi česar mu je zaupala, vendar zgolj njegova obljuba, da ji bo vrnil denar čez mesec dni, ko bo prejel plačo, tudi po presoji pritožbenega sodišča, ne zadošča za zaključek o obstoju znakov kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK00043648
ZPP člen 8, 339, 339/1.. ZZK-1 člen 243.
izbrisna tožba - zahtevek za vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja - sklepčnost zahtevka - celovita presoja dokazov - vestna in skrbna presoja dokazov - dvom v dokazno oceno sodišča prve stopnje - pritožbena obravnava - prenos lastništva - geodetska napaka - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - dobrovernost pridobitelja - raziskovalna dolžnost kupca - načelo dobre vere in zaupanja v zemljiško knjigo
Čeprav se dobra vera domneva, ne zadostuje, da pridobitelj preveri le zemljiškoknjižno stanje nepremičnine in ker so v konkretnem primeru obstajali jasni zunanji prepoznavni znaki, da dejanska posestna razmerja ne ustrezajo zemljiškoknjižnemu stanju, bi moral toženec kot skrbni pridobitelj dodatno preveriti možnost obstoja izvenknjižnih stvarnih pravic na nepremičnini. Ker tega ni storil, o njegovi dobri veri ni mogoče govoriti.
Še posebej odločitve sodišča prve stopnje ne more omajati z oceno oz. nestrinjanjem, ki se nanaša na spremembo glede predpisane kazni za obravnavano kaznivo dejanje po KZ-1G, ki tudi sicer ne onemogoča, da se upoštevajoč konkretni primer, kazen omili, vse v skladu s 50. in 51. členom KZ-1. Na podlagi 2. točke prvega odstavka 51. člena KZ-1 lahko sodišče zaporno kazen omili do enega leta zapora, na podlagi 2. točke drugega odstavka pa do treh mesecev zapora. Ker je spodnja meja predpisane kazni za obravnavano kaznivo dejanje tri leta zapora, sodišče pa je obtožencu izreklo kazen dve leti zapora, pritožbeno sodišče, glede na okoliščine, ki so pomembne pri odločanju o tem ali naj bo kazen višja ali nižja, ocenjuje, da je odmerjena zaporna kazen pravilna in pravična.