Zaključek sodišča prve stopnje, da tožnica ni uspela dokazati navideznosti sklenjene prodajne pogodbe, je tehten in prepričljiv. Očitek zmotne uporabe materialnega prava ne drži.
Pritožbeno stališče, da je tožnica „navedla dovolj okoliščin in zagotovila dovolj ustreznih dokazov“, da pogodbeni stranki nista imeli volje skleniti prodajne pogodbe in da se je zaradi tega procesno breme dokazovanja prevalilo na toženca, ni pravilno. Šele uspeh dokazovanja tiste stranke, ki nosi materialno dokazno breme (v konkretnem primeru tožnice) namreč prevali procesno dokazno breme na drugo stranko, ki mora z nasprotnim dokazom izničiti uspeh glavnega dokaza. Takega dokaznega uspeha pa tožnica v tej pravdi ni dosegla.
podaljšanje pripora - podaljšanje pripora po izreku sodbe - priporni razlog - ponovitvena nevarnost - vedenjske motnje - duševne motnje
Dejstvo je, da je sodišče prve stopnje ugotovilo tudi, da ima obtoženec vedenjske in duševne motnje zaradi uživanja psihoaktivnih snovi, predvsem kanabinoidov in alkohola ter je nagnjen k uživanju drog, za nakup katerih pa potrebuje znatna denarna sredstva. Ker s takimi sredstvi ne razpolaga, je tudi po oceni pritožbenega sodišča še vedno podana utemeljena bojazen, da bi obtoženec na prostosti ponavljal premoženjska kazniva dejanja, zaradi česar se podaljšanje pripora nedvomno izkaže kot nujno potreben ukrep za zaščito varstva ljudi.
oporoka - ustna oporoka - razglasitev oporoke - neveljavnost oporoke - rok za izpodbijanje veljavnosti oporoke - neveljavnost oporoke zaradi napake v obliki - izpodbojnost oporoke - pravni interes - izredne razmere pri napravi oporoke - odločanje o spornih dejstvih v zapuščinskem postopku - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo
Sodišče razglasi oporoko in to ne glede na to, ali je veljavna ali ne. S tem se ji da potrebno publiciteto, omogoči širšemu krogu oseb, da se z njo seznanijo. Tudi roki za izpodbijanje tečejo šele od tedaj, ko je oporoka razglašena. Sklep o njeni neveljavnosti, izdan pred razglasitvijo, je zato nezakonit.
odškodninska odgovornost - ugriz psa - odgovornost lastnika psa - soprispevek oškodovanca - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - posttravmatska stresna motnja - primarni in sekundarni strah - trajno zmanjšanje življenjske aktivnosti
Tožencema so bila znana odklonilna vedenja psa in sta lahko pričakovala nastanek škodnega dogodka, ki bi ga lahko z ustreznim dodatnim nadzorom preprečila.
ARBITRAŽNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00048749
ZSKZDČEU-1 člen 131.
postopek za prijetje in predajo med državami članicami - prošnja za prestajanje kazni zapora v Republiki Sloveniji
Golo zatrjevanje okoliščin obeh pritožnikov, da je zahtevana oseba živela v Sloveniji pred prijetjem kar nekaj let in da ima v Sloveniji stkane prijateljske in druge vezi, da ima v Sloveniji "poslovno dejavnost", da ima v Sloveniji osebe, na katere je trajno čustveno navezan ter da ima stalno bivališče v Sloveniji, so zgolj navedbe, ki nimajo podlage v spisovnih podatkih. Ko je bila zahtevana oseba zaslišana pred preiskovalno sodnico 29.12.2020, je izjavila, da bo dokumentacijo glede trditve, da ima v Sloveniji "neke vrste poslovno dejavnost", da "ima prijatelje tukaj" in da je "vzpostavil čustvene odnose", sodišču posredovala v roku od osem do deset dni. Tega zahtevana oseba v danem roku (niti v pritožbi) ni storila, zato sodišče prve stopnje
s tem v zvezi ni moglo ugotavljati in ugotoviti drugačnega dejanskega stanja od tistega, ki izhaja iz podatkov zgoraj navedenih spisov.
izgubljeni dobiček - vzročna zveza - kršitev konkurenčne prepovedi - odškodnina zaradi kršitve konkurenčne prepovedi
Več kot očitno je, da je tožeča stranka v zvezi z odškodninsko predpostavko vzročne zveze ponudila ustrezno procesno gradivo, in sicer je navedla povsem normalni vzrok, ki po življenjski in poslovni izkušnji lahko pripelje do omenjene škodne posledice v obliki izgubljenega dobička tožeče stranke. To pa tudi pomeni, da je sodišče prve stopnje pri obravnavanju konkretnega škodnega primera v zvezi med dogodkom, za katerega je toženec odgovoren, in posledicami tega dogodka, ki pomenijo škodo, pravilno izhajalo iz prevladujočih teorij o vzročni zvezi, to je ratio legis teorije in teorije o adekvatni vzročnosti.
Pred razpisano javno dražbo je bil izveden dvig čolna in hramba v skladišču upnika. Šlo je torej za dejanje, povezano z izvedbo javne dražbe (ki je izvršilno dejanje). Pritožbeno sodišče se strinja z upnikom, da gre pri dvigu čolna za potreben strošek postopka, saj mora izvršitelj zainteresiranim kupcem omogočiti ustrezen ogled predmeta dražbe.
Ker je bila izvršba nato neuspešna, je oškodovana družba glede svoje terjatve do obdolženca ostala na istem, kot pred sklenitvijo sodne poravnave in z lažnivim prikazovanjem obdolženca v izvršilnem postopku le-ta oškodovani družbi ni povzročil nobene škode, ker je ta, kot rečeno obstajala že prej in je bila tudi predmet sklenjene sodne poravnave. S tega vidika goljufivo ravnanje tudi ni nastalo v časovnem obdobju kot ga zatrjuje obtožni akt oziroma, dejanje, kot se obdolžencu očita, sploh ni kaznivo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00055232
KZ-1 člen 29, 29/3, 29/4, 34, 49, 49/2, 115, 115/1.. ZKP člen 252, 252/1, 333, 333/6, 339, 339/3.
kaznivo dejanje poskus uboja - izvedensko mnenje - ustna podaja izvedenskega mnenja - zaslišanje izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - actio libera in causa - bistveno zmanjšana prištevnost - olajševalne okoliščine - sprememba odločbe o kazenski sankciji na drugi stopnji
Res je sicer, da prvi odstavek 252. člena ZKP določa, da je treba pred pričetkom dokazovanja po izvedencu, izvedencu naročiti naj predmet skrbno pregleda, kakor to v pritožbi navaja zagovornica, vendar to zakonsko določilo velja predvsem za fazo preiskave. Iz določil 333. do 337. člena ZKP, ki veljajo za dokazovanje z izvedenci na glavni obravnavi, je razvidno, da izvedenec na glavni obravnavi poda svoj izvid in mnenje ustno. Le če je izvedenec pred glavno obravnavo pripravil svoj izvid in mnenje pisno, se mu lahko dovoli, da ga prebere. V tretjem odstavku 339. člena ZKP je tudi navedeno, da se lahko med glavno obravnavo predmeti, ki utegnejo pripomoči k razjasnitvi stvari, pokažejo obtožencu, po potrebi pa tudi izvedencu.
Sodišče prve stopnje je v 29. točki obrazložitve izpodbijane sodbe prepričljivo pojasnilo, da je zavrnilo ta dokazni predlog, ker je bilo v zadevi že izdelano mnenje ISM (Inštituta za sodno medicino), ki ga je izdelal izvedenec za sodno medicino. Gre za vejo medicine, ki se med drugim ukvarja prav z mehanizmi nastanka poškodb in njihovo oceno in razlikovanjem ter njihovimi sodnomedicinskimi značilnostmi, medtem ko je delo travmatologa oskrba in zdravljenje poškodb in ran. S takšno argumentacijo sodišča prve stopnje se v celoti strinja tudi pritožbeno sodišče.
Actio libera in causa (četrti odstavek 29. člena KZ-1) pride v poštev le v primeru, ko je bil storilec v trenutku izvršitve kaznivega dejanja v stanju neprištevnosti, ki si ga je sam povzročil z uporabo alkohola, drugih psihoaktivnih snovi ali kako drugače, ugotovljeno pa je, da sta bila, preden se je spravil v to stanje, podana njegov naklep ali malomarnost glede dejanja, ki ga je kasneje v neprištevnosti izvršil. V obravnavanem primeru pa je bil obtoženec v času storitve očitanega kaznivega dejanja v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, zato uporaba instituta actio libera in causa ni možna.
Sodišče prve stopnje se za izrek milejše kazni ni odločilo, s čimer se upoštevajoč težo očitanega kaznivega dejanja, dejstvo, da je obtoženec kaznivo dejanje storil z najhujšo obliko krivde in glede na njegovo osebnost (sodni izvedenec psihiater je pri obtožencu diagnosticiral sindrom odvisnosti od več psihoaktivnih snovi in ponavljajočo se depresivno motnjo ter pomanjkanje asertivnosti, zaradi česar je v medsebojnih odnosih nepredvidljiv in nevaren) strinja tudi pritožbeno sodišče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK00045192
ZZK-1 člen 98, 100.a, 147, 148.. GZ člen 93, 94.. ZIN člen 30.. ZUP člen 224, 224/1, 224/1-3, 236, 236/2.
zaznamba prepovedi iz inšpekcijske odločbe v zemljiški knjigi - zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje - izvršljiva inšpekcijska odločba - pravnomočnost oziroma dokončnost odločbe - stroga formalnost zemljiškoknjižnega postopka
Zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti vpiše v zemljiško knjigo zaznambo izrečenega inšpekcijskega ukrepa in posebnih prepovedi. Ne v Gradbenem zakonu in tudi ne v določbah Zakona o inšpekcijskem nadzoru in Zakona o zemljiški knjigi ni podlage za zaključek, ki ga ponuja pritožba, da bi bila za vpis zaznambe prepovedi iz inšpekcijske odločbe v zemljiški knjigi potrebna dokončnost oz. pravnomočnost upravne odločbe. Zoper odločbo inšpektorja ima posameznik pritožbo, ki pa ne zadrži izvršitve (30. člen ZIN).
Kazensko pravna razlaga pojma ponareditve listine ni enaka razlagi po slovarju slovenskega knjižnega jezika, kot to meni pritožnik, pač pa je treba izhajati iz judikature in sodne prakse, ki je pri tem pojmu že vrsto let enotna in tudi pojasnjena v številnih komentarjih kazenskega zakona. Pod pojmom ponareditve listine je namreč treba šteti krivo listino, to je tisto, ki ne izvira od osebe, ki je na njej navedena kot izdajatelj, pod pojmom predrugačenja listine pa je razumeti vsako nepooblaščeno spremembo vsebine izjave v listini.
sprememba denarne kazni v kazen zapora - zavrženje pritožbe kot prepozne - prošnja za brezplačno pravno pomoč - potek roka za pritožbo
Dvoma sicer ni, da je obsojenec po prejemu sodbe z dne 1.7.2020 vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za sestavo in vložitev pritožbe in, da je bilo o njegovi prošnji odločeno 23.10.2020, ko je rok za pritožbo že potekel. Vendar je treba upoštevati, da odločitev o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, ni bila nujna za vložitev pritožbe, temveč je šlo le za uveljavljanje pravice do pravne pomoči, za katero pa tudi ni bilo že vnaprej jasno, ali bo prošnji ugodeno.
etažna lastnina - razpolaganje s skupnim delom stavbe - delitev - dvorišče - funkcionalno zemljišče k stavbi
Etažni lastniki lahko na določenem delu zemljišča ukinejo solastninsko skupnost oziroma status skupnega dela, vendar pod pogojem, da ta del zemljišča (zaradi svoje narave in namena) ni nujno potreben za celotno nepremičnino.
V predmetni zadevi ni pravno odločilno, ali je bila parcela funkcionalno zemljišče stavbe, temveč vprašanje, ali sta prva toženka in D.P. (tedanja etažna lastnika) na tem zemljišču pravno veljavno ukinila solastnino in status skupnega dela. Sodišče prve stopnje ugotovilo, da ta del zemljišča ni sodil med t.i. nujne skupne dele, zato je odgovor na to vprašanje pozitiven. Razpolaganje s tem delom ni bilo v nasprotju z določbo četrtega odstavka 105. člena SPZ.
Dokazno breme za dejstvo, da ni vozil, je na lastniku vozila. Ob taki porazdelitvi dokaznega bremena načelo materialne resnice nima enakega pomena kot sicer, prav tako pa ima tudi razpravno načelo prednost pred preiskovalnim.
vknjižba solastninske pravice - skupno premoženje razvezanih zakoncev - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - skupna lastnina zakoncev - delitev skupnega premoženja zakoncev po razvezi zakonske zveze - določitev deleža na skupnem premoženju - načelo dispozitivnosti
V sodbi je je ugotovljeno, da je obravnavana nepremičnina skupno premoženje pravdnih strank in da znaša delež tožnice na tem premoženju 9/25, delež toženca pa 16/25. Gre za ugotovitev skupnega premoženja nekdanjih zakoncev in njunega deleža na njem, ki pa še ne pomeni delitve skupnega premoženja. Gre za skupno lastnino, ki se še ni transformirala s solastnino.
priporni razlog begosumnosti - tuj državljan - začasno prebivališče - navezne okoliščine - neogibnost pripora - sorazmernost
Obtoženec je državljan Kosova, kjer ima prijavljeno tudi stalno bivališče. Začasno bivališče naj bi imel prijavljeno nekje v bližini R.v Republiki Hrvaški, vendar podrobnejšega naslova ni vedel. Zagovornik v zvezi s tem v pritožbi navaja, da mu je bila na Hrvaškem izdana delovna viza, kakor tudi to, da ima v Republiki Sloveniji sorodnike (to naj bi bila neka D.B.), ki da lahko zagotovi, da obtoženec ne bo zapustil ozemlja Republike Slovenije. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sta obe te dve okoliščini premalo tehtno jamstvo, da bi obtoženec v primeru izpustitve na prostost v naši državi ostal in tako počakal na takšen ali drugačen izid kazenskega postopka.
Nenadzorovano prehajanja državnih meja namreč pomeni ogrozitveni faktor za pravni red vsake države, zlasti pa to velja za sedanje pogoje pandemije COVID- 19, ko pomeni izvrševanje kaznivih dejanj, povezanih z ilegalnim prehajanjem državnih meja tudi grožnjo za zdravje ljudi, zaradi česar se pripor izkaže tudi kot sorazmeren ukrep.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00045967
KZ-1 člen 73, 308, 308/3 .
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - prekršek - zakonski znaki kaznivega dejanja - sostorilstvo - kazenska sankcija - odvzem predmetov
Pritožnik nima prav, ko poudarja, da se določba tretjega odstavka 308. člena KZ-1 prekriva z določbo 146. člena Zakona o tujcih (v nadaljevanju: ZTuj-2), ki naj bi enako dejanje določala kot prekršek. Obravnavano kaznivo dejanje se od prekrška razlikuje po tem, da poleg zakonskih znakov prekrška vsebuje še druge elemente zakonskega dejanskega stanu, ki so lastni le kaznivemu dejanju, prekršku pa ne, kar je razvidno že iz vsebine obeh navedenih določb. Za prekršek se kaznuje posameznik, ki omogoči ali pomaga tujcu (oziroma posameznik, ki drugemu omogoči ali pomaga), da tujec vstopi, potuje v tranzitu ali prebiva na ozemlju R Slovenije v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom 15. člena tega zakona (prvi in drugi odstavek 146. člena ZTuj-2). Tretji odstavek 308. člena KZ-1 pa inkriminira ukvarjanje storilca s tem, da tujce, ki nimajo dovoljenja za vstop v Republiko Slovenijo ali prebivanje v njej, nezakonito spravlja na njeno ozemlje, jih po njem prevaža ali jim pomaga pri skrivanju ali kdor enega ali več takih tujcev za plačilo nezakonito spravi čez mejo ali ozemlje države ali omogoči nezakonito prebivanje na njem. V primeru kaznivega dejanja gre torej za več alternativno določenih izvršitvenih ravnanj, in sicer za ukvarjanje z nezakonitim spravljanjem tujcev na ozemlje R Slovenije, prevažanje le-teh, pomoč pri skrivanju ter nezakonito spravljanje čez mejo ali ozemlje države ali omogočanje nezakonitega prebivanja na njem enega ali več tujcev za plačilo, česar vse prekrškovna določba ne vsebuje.
povrnitev nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine - strah - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - skaženost - prometna nesreča - amputacija noge - tek zakonskih zamudnih obresti - začasni ukrepi v zvezi s sodnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-COV-2 (COVID-19)
Višina odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi pretrpljenih duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, skaženosti in strahu. Udeležba tožnice v prometni nesreči. Vpliv ZZUSUDJZ na tek zakonskih zamudnih obresti.
zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje - vknjižba stavbne pravice - inšpekcijski organ - formalnost zemljiškoknjižnega postopka - soglasje inšpektorja
Inšpekcijski organ, ki je izdal odločbo o nedovoljeni gradnji, je s predlaganim vpisom stavbne pravice (izrecno) soglašal. Ne velja, da to soglasje ne predstavlja ustrezne participacije tega organa v predmetnem postopku. V konkretnem primeru ni bilo potrebe, da bi se moralo sodišče prve stopnje še dodatno ukvarjati z razmerjem med predlagano vknjižbo in postopkom legalizacije.
Zemljiškoknjižni postopek je po svoji naravi formalni postopek. V skladu s tem je tudi začrtan (omejen) krog pravno relevantnih razlogov, s katerimi se mora zemljiškoknjižno sodišče ukvarjati.
ZZK-1 člen 40, 40/1-8, 112, 112/5, 112/6.. ZJC-B člen 19.
zemljiškoknjižni postopek po uradni dolžnosti - vpis lastninske pravice na nepremičnini - odločba o razlastitvi - odločba državnega organa - listina, ki je podlaga za vknjižbo lastninske pravice - obstoječa javna cesta - razlastitev na podlagi 19. člena ZJC - pridobitev lastninske pravice z odločbo - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - dokončnost odločbe o razlastitvi
ZJC-B ureja postopek razlastitve nepremičnin, po katerih poteka obstoječa javna cesta in v šestem odstavku izrecno določa, da razlastitveni upravičenec na nepremičninah, po katerih poteka obstoječa javna cesta, lastninsko pravico pridobi z dokončnostjo odločbe o razlastitvi. Takšna listina je skladno z določbami ZZK-1 primerna za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo v korist pritožnice in nasprotna udeleženca zmotno menita drugače.