CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSK00058176
ZIZ člen 62.. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 24, 24/5.
ugovor pristojnosti slovenskega sodišča - izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine
V predmetni zadevi pa gre za denarni zahtevek, za katerega iz predloga niti ni razvidna pravna podlaga zahtevka, ko po splošnem pravilu bivališče toženca)slovensko sodišče ni pristojno, bi pa lahko bilo pristojno na podlagi ostalih določb Uredbe Bruselj I, pri čemer izvršilno sodišče ne razpolaga s podatki o kompetenčnem dejanskem stanju. Zato odločitev o razveljavitvi sklepa o izvršbi in odločitev, da se postopek nadaljuje pred krajevno pristojnim slovenskim sodiščem, še ne pomeni, da je bilo pravnomočno odločeno o pristojnosti slovenskega sodišča. Ker je bil ugovor pristojnosti podan pravočasno, ga bo moralo pravdno sodišče obravnavati vsebinsko.
SPZ člen 70, 70/2, 70/5, 70/6.. ZNP-1 člen 118, 119.
delitev solastnine - fizična delitev stanovanja - izplačilo vrednosti solastninskega deleža - potrebne prilagoditve - soglasje solastnika - fizična delitev z izplačilom razlike v vrednosti
Predmetni stanovanji predstavljata zaključeni stanovanjski enoti. Povsem sprejemljiva je ugotovitev, da brez znatnejših prilagoditev ne bi mogli nastati (v teh stanovanjih) še dve novi stanovanjski enoti, ki bi po površini ustrezali solastniškemu deležu predlagateljice (z ustrezno ločenim vhodom, vsemi inštalacijami, ipd). Še večji obseg posegov in sprememb pa bi bil potreben, da bi se te novonastale enote povezale s stanovanjem št. 3. Podrobnejše izračunavanje s tem povezanih stroškov ni bilo potrebno. Brez soglasja vseh solastnikov, ki v konkretnem primeru ni podano, predlagana fizična delitev ni dopustna.
gospodarski ribolov - prekršek - odločanje o zahtevi za sodno varstvo - dejansko stanje - izvajanje dokazov - pravica do izjave
Zaslišanje in izvajanje drugih dokazov je namenjeno ugotavljanju dejanskega stanja. V okviru odločanja o zahtevi za sodno varstvo dejansko stanje ni predmet preizkusa po uradni dolžnosti, zato sodišče dejanskega stanja ne ugotavlja ponovno, temveč mora izvajati dokaze (in na njihovi podlagi ugotavljati dejansko stanje) le v primeru, da kršitelj v zahtevi za sodno varstvo zbuditi dvom v odločilne dejanske ugotovitve prekrškovnega organa in predlaga dokaze, z izvedbo katerih bi lahko izkazal svoje trditve, če bi z njimi uspel.
postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine in vknjižbe lastninske pravice - pogoji za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - drugi pogoji za vknjižbo pravice v korist predlagatelja postopka - listine, ki so podlaga za vpis
Postopek vzpostavitve listine je namenjen položajem, ko predlagatelj ne razpolaga z za vpis primerno zasebno listino, razpolaga pa z vsemi ostalimi listinami, potrebnimi za vpis. Listina se namreč vzpostavi samo za potrebe vpisa na predlagatelja, ne pa na zalogo. Če pogoji za vpis niso izpolnjeni, mora sodišče predlog za vzpostavitev listine zavrniti (tudi če je sicer verjetno izkazano, da je bila taka listina izstavljena in se je izgubila).
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - zavrnitev ugovora - sredstvo zavarovanja - sprememba načina zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi
V sodni praksi ni dvoma, da prisilna izterjava na nepremičnino dolžnika, ki predstavlja njegov dom, pomeni najhujši poseg v lastninsko pravico dolžnika, ki je ena temeljnih človekovih pravic. Sprostitev denarnih sredstev, ki so sedaj predmet zavarovanja, bi le kratkoročno olajšal položaj obtoženke, medtem ko bi bila obtoženka z novim sredstvom zavarovanja bistveno bolj omejena v svojih pravicah, še posebej, če bi v nadaljevanju prišlo do izvršbe na nepremičnino.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00045708
ZKP člen 18, 18/2.
predlog za izločitev dokazov - zavrnitev predloga strank za izločitev nedovoljenih dokazov - utemeljitev predloga
Nezakonitost pridobitve dokazov se ne predpostavlja dokler se ne dokaže nasprotno. Pravilo je ravno obratno, zakonitost se predpostavlja, s konkretnimi očitki pa je dopustno zatrjevati, da dokazi niso zakoniti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00050970
ZKP člen 277, 437/1.. KZ-1 člen 160.
zavrženje zasebne tožbe - kaznivo dejanje žaljive obdolžitve - opis dejanja - konkretizacija zakonskih znakov
Sodišče prve stopnje namreč ne trdi, da navedbe obdolženke, ki jih je podala na zaslišanju v pravdni zadevi, niso neresnične, ali da niso žaljive, pač pa zaključuje, da tega, kakšen pomen naj bi imele posamezne trditve obdolženke in kakšne posledice naj bi povzročile zasebnemu tožilcu, tožba sploh ne zatrjuje, s tem pa tudi ne zakonskih znakov tako očitanega kaznivega dejanja, kot morebitnih drugih.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00050984
KZ-1 člen 86, 175.
alternativna izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist - kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost - kaznivo dejanje zlorabe prostitucije
KZ-1 je v 86. členu, v delu, ki izključuje alternativni način izvršitve zaporne kazni za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost, jasen in ne omogoča razlage, ki jo ponuja pritožnik. Kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost so uvrščena v IXX. poglavje KZ-1, mednje pa spada tudi kaznivo dejanje zlorabe prostitucije po 175. členu KZ-1. Ali gre za spolno nasilje nad žrtvijo ni relevantno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00048098
KZ-1 člen 48.b, 49, 50, 51, 51/2.
odločba o kazenski sankciji - priznanje krivde - omilitev kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine - posebne olajševalne okoliščine - stranska kazen izgon tujca iz države
Pritožbeno sodišče se strinja z državno tožilko, da morajo biti materialni razlogi za omilitev kazni tako tehtni, da so vsebinsko enakovredni tistim iz prve alineje 50. člena KZ-1 in jih je treba razlagati restriktivno.
prekršek - strelno orožje - posest orožja - pravica do izjave
Orožna posestna listina daje pravico do posesti orožja le kršiteljici - pravni osebi. Namen zakona je, da je orožje ves čas sledljivo, o čemer mora obstajati "papirnata" sled, na podlagi katere je vedno mogoče ugotoviti, katera konkretno je tista oseba, ki v določenem trenutku poseduje orožje. Ne glede na to, da voljo pravne osebe oblikujejo njeni organi, pravica do posesti orožja, ki jo ima pravna oseba, ne pomeni avtomatično, da ima to pravico zakoniti zastopnik pravne osebe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00046134
ZKP člen 240, 240/4, 240/6, 331, 331/5.. ZZOKPOHO člen 3.. KZ-1 člen 192, 192/1, 192/2.
kaznivo dejanje zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - mladoletni otrok kot oškodovanec - zaslišanje mladoletne osebe - zaslišanje otroka - varstvo koristi otroka - dokazna ocena - oprostilna sodba
Sicer drži, kot opozarja pritožba, da je zaslišanje otroka, kadar je ta žrtev kaznivega dejanja, tudi njemu v korist in predvsem v pomoč, vendar je pri taki oceni treba upoštevati tudi naravo kaznivega dejanja in težo očitkov v obtožbi ter predvsem, ali je zaslišanje otroka res nujno potrebno za celovito in pravilno ugotovitev dejanskega stanja. Če je to možno zgolj s posrednimi dokazi potem je treba presoditi, ali interes postopka pretehta morebitne škodljive posledice, ki bi zaradi zaslišanja nastale pri otroku, ki bi oziroma, če bi sploh, pričal zoper svojo mater, s katero živi in je nanjo čustveno navezan.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00055224
KZ-1 člen 170, 170/1, 174, 174/2.
posilstvo - kaznivo dejanje posilstva - kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja - kaznivo dejanje kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja - dokazni predlog za zaslišanje priče - ocena verodostojnosti izpovedbe - dokazna ocena izpovedbe prič
Res je, da so podana določena razhajanja med oškodovankinimi izjavami na policiji, v preiskavi in na glavni obravnavi, vendar niso take, da bi vzbujala dvom v oškodovankini verodostojnosti. Nekoliko drugačno izpovedovanje oškodovanke na glavni obravnavi kot na policiji oziroma v preiskavi glede tega, v katerem prostoru, kolikokrat, po katerih delih telesa in koliko časa pred posilstvom jo je obtoženec otipaval, gre pripisati poteku časa.
prekršek - blanketna norma - namen zakonske določbe
Sporno v tej zadevi je, kaj pomeni besedna zveza "na vozilu" v določbi šestega odstavka 74. člena ZPrCp. Ta določa, da mora biti tovor naložen in pritrjen v skladu s predpisom, s katerim se podrobneje predpiše način namestitve, pritrditve in zavarovanja tovora na vozilu. Pritožbeno sodišče se pridružuje stališču sodišča prve stopnje, da besedna zveza "na vozilu" vključuje vse položaje, ko se tovor prevaža z vozilom v cestnem prometu.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00045707
KZ-1 člen 20, 20/2, 73, 73/1, 308, 308/3.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - kazenska sankcija - odmera kazni - obtoženčevo slabo zdravstveno stanje - odvzem predmetov - odvzem pri storitvi kaznivega dejanja uporabljenih predmetov
Stvar konkretne ocene je, ali so izpolnjeni pogoji za odvzem mobilnega aparata. Že po logiki stvari je ta namenjen telefoniranju in če je storilec aparat v tem smislu uporabil za izvršitev kaznivega dejanja, je njegov odvzem utemeljen tudi če v sodbi ni podrobneje, ali pa sploh ni obrazložen.
ZFU člen 53, 53/3, 55, 55/1, 55/2, 97, 97/1, 97/1-3.
davčni register - vpis v davčni register - vpis spremembe podatkov - obveznost sporočanja podatkov - sporočanje sprememb - pridobitev podatkov po uradni dolžnosti
Podatki o plačilnih računih v tujini po izrecni določbi tretjega odstavka 53. člena ZFU niso podatki, ki bi se vpisovali po uradni dolžnosti (ne glede na to, ali bi jih finančni urad lahko pridobil tudi sam). Sporočanje teh podatkov je primarno obveznost subjekta vpisov v davčni register. Šele v primeru, da subjekt vpisa podatkov ne sporoči, lahko Finančni urad te podatke pridobi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 55. člena ZFU). Taka določba je v skladu z Direktivo Sveta 2014/107/EU z dne 9. decembra 2104 o spremembah Direktive Sveta 2011/16/EU. Slednja je namreč namenjena izmenjavi podatkov z namenom preprečevanja čezmejnih davčnih goljufij in davčnih utaj, ne pa vodenju davčnih registrov.
zaseg motornega vozila - odvzem vozila - ogrožanje svojega življenja ali življenja drugih - sorazmernost - stroški hrambe zaseženega vozila
Po določbi 23. člena Zakona o pravilih cestnega prometa policist lahko zaseže vozniku motorno vozilo, s katerim je bil zaloten pri storitvi hujšega prekrška in je izpolnjen eden od v nadaljevanju določenih pogojev, med ostalim, če se izvršuje ukrep odvzema vozniškega dovoljenja. Oba pogoja morata biti podana kumulativno. Iz obdolžilnega predloga je razvidno, da je bil obdolženi zaustavljen pri redni kontroli in da torej ni bil zaloten pri storitvi hujšega prekrška, zato pogoji za zaseg vozila niso bili izpolnjeni. To ne izhaja niti iz odredbe sodišča, ki se (napačno) sklicuje na 23. člen ZPrCP. Pogoji za odvzem vozila so bili v predmetni zadevi izpolnjeni šele z izdajo izpodbijane sodbe, v kateri je sodišče prve stopnje avtomobil odvzelo zaradi ogrožanja varnosti. To pa pomeni, da je odločitev, da mora obdolženi nositi stroške hrambe do izdaje sodbe, napačna.
zakonski znaki prekrška - razlaga pojma javno mesto
Določbo tretjega odstavka 11. člena ZZZiv je treba razlagati skupaj z ostalimi določbami tega zakona, tudi s 4. točko 4. člena, ki določa definicijo javnega mesta. Ker ni šlo za javno mesto v smislu določb ZZZiv, niso podani vsi zakonski znaki prekrška.
ZUP člen 6, 6/7, 51, 51/4, 62, 80.. ZPDZC-1 člen 23, 23/1, 23/1-5.. ZIN člen 29.
zaposlovanje na črno - inšpekcijski nadzor - začasni zastopnik - pravica spremljati potek postopka po tolmaču - zapisnik kot javna listina
Upravni organ imenuje začasnega zastopnika, kadar je treba opraviti dejanje, ki ga ni mogoče odložiti, stranke oziroma njenega pooblaščenca ali zastopnika pa ni mogoče pravočasno povabiti (četrti odstavek 51. člena ZUP). Prav za tak primer je v predmetni zadevi šlo. Upravni organ je opravljal nenapovedan inšpekcijski nadzor na gradbišču in pri delu na gradbišču zalotil osebo, ki ni bila zakonito zaposlena, zakoniti zastopnik storilca pa ni bil dosegljiv.
Uradne osebe finančne uprave so pri nadzoru zaposlovanja na črno postopale po pravilih upravnega postopka. Njihov postopek se je zaključil s sestavo zapisnika in z izdajo odločbe, s katero je bilo E.M. prepovedano delo pri storilki – pravni osebi, do odprave zaposlitve na črno. Na podlagi ugotovitev upravnega organa je bil nato začet postopek o prekršku, v katerem je bilo storilcema omogočeno, da se o vseh okoliščinah prekrška izjavita. Na poziv nista odgovorila, zato je prekrškovni organ lahko na podlagi listine, s katero je razpolagal (zapisnika) in ki za storilca očitno ni bila sporna, izdal odločbo o prekršku.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00045757
ZKP člen 76, 76/3, 92, 92/2, 434.
zavrženje kazenske ovadbe - prevzem pregona - obravnava vloge glede na njeno vsebino - poziv na dopolnitev vloge - zavrženje obtožnega predloga - stroški kazenskega postopka
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da ima pritožnica prav, ko trdi, da je sodišče prve stopnje napačno oz. najmanj preuranjeno ocenilo, da je oškodovanka z vlogo, ki jo je naslovila na okrožno državno tožilstvo, vložila obtožni predlog. Z vlogo je res izrazila nestrinjanje z zavrženjem kazenske ovadbe, vendar to še ne pomeni, da je tudi vložila obtožni predlog. Pravni pouk, ki je bil dan oškodovanki v sklepu o zavrženju kazenske ovadbe je jasen, zato ima pritožnica prav, da je sodišče prve stopnje napačno ocenilo njeno vlogo oz. je ni pozvalo, da o tem da pojasnilo. Ravno slednje bi moralo sodišče prve stopnje narediti, saj iz oškodovankine vloge ni bilo jasno prepoznavno, da prevzema pregon oz. vlaga obtožni predlog. V tej posledici ima pritožnica tudi prav, da ne more nositi stroškov kazenskega postopka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00046921
KZ-1 člen 204, 204/1.. ZKP člen 18, 306, 306/3, 323, 355, 355/2.
kaznivo dejanje tatvine - kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti - opravičilo izostanka z naroka - pouk obdolžencu - dokazi in dokazna ocena - dokazna ocena verodostojnosti prič
Pritožnica nima prav. Sodišče prve stopnje obdolženčeve krivde ni ugotovilo le na podlagi indicev, ampak na podlagi zanesljivih dokazov, to je izpovedbe oškodovanca in priče ŽO, ki sta obdolženca zalotila pri storitvi kaznivega dejanja ter izpovedbe priče SL, ki je slednjima pomagal pri identifikaciji obdolženca na podlagi opisa in predvsem tetovaž, ki jih ima obdolženec na dlaneh. Vsi trije so obdolženca tudi prepoznali kot storilca na glavni obravnavi. V obravnavani zadevi je tako obstajala le ena možnost, to je, da je storilec obravnavanega kaznivega dejanja le obdolženec in nihče drug.