KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00046889
ZKP člen 105, 105/2.
sprememba sodbe sodišča prve stopnje v postopku na drugi stopnji - odločba o premoženjskopravnem zahtevku - adhezijski postopek - pritožbena novota
Obtoženec in njegova zagovornica premoženjskopravnemu (odškodninskemu) zahtevku nista oporekala, njegova zagovornica je v končni besedi navedla le, da kazenski postopek za vse obtožence še ni končan, ker je bilo dejanje storjeno v sostorilstvu, zato je predlagala, da se oškodovanca napoti na pravdo. Na to je že pravilno odgovorilo sodišče prve stopnje. Oškodovanec je navajal dejstva in predlagal dokaze, na katere je opiral svoj zahtevek, medtem ko obtoženec in njegova zagovornica nista navajala nobenega dejstva in tudi nista predlagala dokazov, s katerim bi izpodbijala navedbe in dokaze oškodovanca. Kot je bilo že zgoraj navedeno, gre v primeru odločanja o premoženjskopravnem zahtevku v okviru kazenskega postopka za tako imenovani pridruženi pravdni postopek, zato je logično, da stranki tega postopka v kazenskem postopku ne moreta biti v slabšem ali boljšem položaju kot bi to veljalo v pravdi, zato je pritožnica z navedbami v pritožbi, ki se nanašajo na obstoj in višino škode, prepozna. Gre za pritožbeno novoto, saj navaja dejstva (in dokaze), ki jih prvič uveljavlja šele v pritožbi, pa ni izkazala, da jih brez svoje krivde ni mogla navajati oziroma predložiti do konca predobravnavnega naroka oziroma naroka za izrek kazenske sankcije (smiselno po prvem odstavku 337. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP).
Pritožnica izpodbija tudi odločitev o teku zakonskih zamudnih obresti. Tega sicer v postopku pred sodiščem prve stopnje ni uveljavljala, vendar ni prekludirana, ker gre za uporabo materialnega prava, na kar pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Pritožbeni očitki o zmotni uporabi materialnega prava glede pričetka teka zamudnih obresti od prisojene odškodnine za premoženjsko škodo so utemeljeni, čeprav ne iz razlogov kot jih navaja pritožnica. Denarna odškodninska terjatev za premoženjsko škodo nastane z oškodovančevo zahtevo za plačilo škode, ta pa ni odvisna od tega, ali je prejšnje stanje dejansko vzpostavljeno oz. ali je plačan račun za popravilo. V civilni sodni praksi je sprejeto stališče, da zamudne obresti od odškodnine za premoženjsko škodo ne gredo od zapadlosti zahtevka (ta je v obravnavani zadevi zapadel od nastanka škode - 165. Člen OZ), marveč od nastanka zamude in je za nastanek zamude potrebna zahteva za plačilo obveznosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00048031
KZ-1 člen 45.a, 47, 50, 51.
sprememba odločbe o kazenski sankciji - priznanje krivde - višina kazni - omilitev kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine
Pritožbeno sodišče pritrjuje državni tožilki, da je sodišče prve stopnje obtožencu izreklo prenizko zaporno kazen. Zaporno kazen je sicer upravičeno omililo, omilitev je predlagala tudi državna tožilka, vendar je omiljena kazen 10 mesecev zapora, glede na okoliščine obravnavanega primera, prenizka in ima pritožnica prav, da se skoraj ne razlikuje od kazni, ki so se storilcem teh kaznivih dejanj izrekala pred uveljavitvijo KZ-1G. Kot pravilno opozarja pritožnica, je obtoženec obravnavano kaznivo dejanje storil v sostorilstvu (tudi z neidentificiranimi sostorilci), po predhodnem dogovoru z njimi in delitvijo vlog, kar predstavlja obteževalno okoliščino, ki jo sodišče pri kriminalni količini očitanega kaznivega dejanja ni upoštevalo. Po oceni pritožbenega sodišča bo namen kaznovanja (45.a člen KZ-1), upoštevajoč okoliščine, ki jih je treba upoštevati pri odmeri zaporne kazni dosegla kazen v trajanju enega leta in šestih mesecev zapora, zato je pritožbeno sodišče izrečeno zaporno kazen zvišalo tako kot izhaja iz izreka te sodbe. Državna tožilka je predlagala zvišanje zaporne kazni na dve leti in tri mesece zapora, vendar pritožbeno sodišče ocenjuje, da pritožbeni predlog, ki se nanaša na tako predlagano višino zaporne kazni ni utemeljen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00046920
KZ-1 člen 228, 228/1.
zavrnitev zahteve za preiskavo - kaznivo dejanje poslovne goljufije - opis kaznivega dejanja v izreku - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - preslepitev - oškodovanec - premoženjska škoda
Vsi zakonski znaki kaznivega dejanja morajo biti konkretizirani v opisu kaznivega dejanja v izreku (tenorju) zahteve za preiskavo, morebitne konkretizacije v njeni obrazložitvi niso relevantne, zato pritožba ne more uspeti z obširno obrazložitvijo, kjer pojasnjuje (ponavlja) stanje stvari in dogodke v času od 28.3.2019 do junija 2020.
Iz opisa kaznivega dejanja izhaja, da naj bi osumljenci preslepili oškodovano družbo, ni pa navedeno kdo je fizična oseba pri kateri naj bi osumljenci povzročili zmotno prepričanje, da bo obveznost iz naslova najemnine plačana. Kaznivo dejanje poslovne goljufije se lahko izvrši le tako, da storilec preslepi drugo osebo in ta mora biti v opisu kaznivega dejanja personalizirana, saj se lahko preslepi le fizično osebo. V opisu kaznivega dejanja torej manjka predvsem navedba konkretnih okoliščin, ki naj bi jih osumljenci lažno prikazovali, koga (fizično osebo) so preslepili pri oškodovani družbi ter konkretizacija premoženjske škode, ki naj bi slednji nastala.
Dejstvo, da je sodna izvedenka pritrdila mnenju strokovnjaka, ki ga je angažirala obramba in svoje mnenje nato spremenila, ni razlog za oceno nezanesljivosti njenega mnenja. Izvedenka je na zaslišanju podrobno argumentirala spremembo svojega prvotnega stališča, sodišče pa je njeno mnenje ocenjevalo tako z drugimi dokazi kot mnenjem strokovnjaka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00048033
KZ člen 20, 49, 308, 308/3.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - sostorilstvo - dokončano kaznivo dejanje - sprememba odločbe o kazenski sankciji - obteževalne okoliščine
Očitek obtoženčevega delovanja v sostorilstvu je zadostno konkretiziran, ravno tako njegova sostorilska vloga in vloga neidentificiranih sostorilcev, med katerimi je tudi oseba z imenom FA. Kot je razvidno iz opisa očitanega kaznivega dejanja in razlogov izpodbijane sodbe, je bil cilj vseh sostorilcev, vključno z obtožencem, pripeljati 18 državljanov P, od katerih nihče ni imel dovoljenja za vstop v Republiko Slovenijo, nezakonito in proti plačilu v Republiko Italijo, pri čemer je bilo potrebno organizirati pot iz Bosne in Hercegovine preko Hrvaške in Slovenije. V obravnavanem primeru je pomembno, da je šlo za organizacijo in spravilo 18 državljanov P čez državno mejo Republike Slovenije in prevoz po njenem ozemlju. Okoliščina, da obtoženec tujce še ni sprejel v vozilo, ker so se pred tem razbežali, ne pomeni, da očitanega kaznivega dejanja ni storil ali pa, da bi kaznivo dejanje ostalo pri poskusu. Očitano kaznivo dejanje je bilo dokončano, saj bi obtoženec, v kolikor bi uspel prevzeti skupino tujcev in jih odpeljati po ozemlju Republike Slovenije v Republiko Italijo, zgolj nadaljeval predhodno dogovorjeno dejavnost v okviru sostorilske udeležbe, po tem, ko so tujci s pomočjo sostorilca- vodiča FA že nezakonito, mimo mejnega prehoda, prišli na ozemlje Republike Slovenije, kjer bi jih obtoženec prevzel v vozilo in odpeljal v Republiko Italijo. Trditev, da obtoženec "skupini tujcev ni pomagal priti na ozemlje Republike Slovenije", ne pomeni, da ni imel sostorilske vloge kot se mu očita. Obtoženčeva vloga je bila pri izvršitvi kaznivega dejanja ključna za dosego cilja, to je spravilo (nezakonito in proti plačilu) skupine 18 državljanov P na ozemlje Republike Slovenije, vožnja preko ozemlja Republike Slovenije in spravilo preko državne meje Republike Slovenije v Republiko Italijo.
Okoliščina, da je obtoženec obravnavano kaznivo dejanje storil za plačilo, je zakonski znak očitanega kaznivega dejanja in je ni mogoče šteti še kot obteževalno okoliščino, še posebej, ker se obtožencu očita, da je to plačilo znašalo najmanj 1,00 EUR (in bi torej lahko bilo le 1,00 EUR).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00059611
KZ-1 člen 135, 135/1.
kaznivo dejanje grožnje - dejansko stanje - namen ustrahovanja ali vznemirjanja oškodovanca
Neposredni namen storilca je bil usmerjen v to, da v oškodovancu vzbudi občutek strahu, vznemirjenosti in prestrašenosti, zato samo o prekršku kot prepovedanem ravnanju ne more biti govora.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00048095
ZKP člen 49, 445.d.
kaznovalni nalog - ugovor - izrek kazenske sankcije - nevezanost na predlog državnega tožilca
Neutemeljeno pritožnica izpodbija tudi odločbo o kazenski sankciji. Meni, da je bila obdolženki izrečena strožja kazen kot v kaznovalnem nalogu, zgolj iz razloga, ker je zoper kaznovalni nalog vložila ugovor. Ob tem pritožbeno sodišče pojasnjuje, da sodišče prve stopnje pri izrekanju kazni po vloženem ugovoru zoper kaznovalni nalog ni vezano na predlog državnega tožilca iz kaznovalnega naloga (445.d člen ZKP).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00048876
KZ-1 člen 308, 308/3.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - dokazna ocena - ocena verodostojnosti priče
Zagovornik v pritožbi izraža dvom o identiteti zaslišanih prič, vendar to ni pomembno za presojo njune verodostojnosti, kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje v točki 14 izpodbijane sodbe. Tudi dejstvo, da izpovedb prič ni bilo mogoče preizkusiti z zaslišanjem drugih tujcev, v ničemer ne vpliva na pravilnost izpodbijane sodbe, kot je prepričljivo pojasnilo sodišče prve stopnje v točki 23 izpodbijane sodbe.
Zaključek sodišča prve stopnje, da tožnica ni uspela dokazati navideznosti sklenjene prodajne pogodbe, je tehten in prepričljiv. Očitek zmotne uporabe materialnega prava ne drži.
Pritožbeno stališče, da je tožnica „navedla dovolj okoliščin in zagotovila dovolj ustreznih dokazov“, da pogodbeni stranki nista imeli volje skleniti prodajne pogodbe in da se je zaradi tega procesno breme dokazovanja prevalilo na toženca, ni pravilno. Šele uspeh dokazovanja tiste stranke, ki nosi materialno dokazno breme (v konkretnem primeru tožnice) namreč prevali procesno dokazno breme na drugo stranko, ki mora z nasprotnim dokazom izničiti uspeh glavnega dokaza. Takega dokaznega uspeha pa tožnica v tej pravdi ni dosegla.
podaljšanje pripora - podaljšanje pripora po izreku sodbe - priporni razlog - ponovitvena nevarnost - vedenjske motnje - duševne motnje
Dejstvo je, da je sodišče prve stopnje ugotovilo tudi, da ima obtoženec vedenjske in duševne motnje zaradi uživanja psihoaktivnih snovi, predvsem kanabinoidov in alkohola ter je nagnjen k uživanju drog, za nakup katerih pa potrebuje znatna denarna sredstva. Ker s takimi sredstvi ne razpolaga, je tudi po oceni pritožbenega sodišča še vedno podana utemeljena bojazen, da bi obtoženec na prostosti ponavljal premoženjska kazniva dejanja, zaradi česar se podaljšanje pripora nedvomno izkaže kot nujno potreben ukrep za zaščito varstva ljudi.
oporoka - ustna oporoka - razglasitev oporoke - neveljavnost oporoke - rok za izpodbijanje veljavnosti oporoke - neveljavnost oporoke zaradi napake v obliki - izpodbojnost oporoke - pravni interes - izredne razmere pri napravi oporoke - odločanje o spornih dejstvih v zapuščinskem postopku - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo
Sodišče razglasi oporoko in to ne glede na to, ali je veljavna ali ne. S tem se ji da potrebno publiciteto, omogoči širšemu krogu oseb, da se z njo seznanijo. Tudi roki za izpodbijanje tečejo šele od tedaj, ko je oporoka razglašena. Sklep o njeni neveljavnosti, izdan pred razglasitvijo, je zato nezakonit.
odškodninska odgovornost - ugriz psa - odgovornost lastnika psa - soprispevek oškodovanca - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - posttravmatska stresna motnja - primarni in sekundarni strah - trajno zmanjšanje življenjske aktivnosti
Tožencema so bila znana odklonilna vedenja psa in sta lahko pričakovala nastanek škodnega dogodka, ki bi ga lahko z ustreznim dodatnim nadzorom preprečila.
ARBITRAŽNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00048749
ZSKZDČEU-1 člen 131.
postopek za prijetje in predajo med državami članicami - prošnja za prestajanje kazni zapora v Republiki Sloveniji
Golo zatrjevanje okoliščin obeh pritožnikov, da je zahtevana oseba živela v Sloveniji pred prijetjem kar nekaj let in da ima v Sloveniji stkane prijateljske in druge vezi, da ima v Sloveniji "poslovno dejavnost", da ima v Sloveniji osebe, na katere je trajno čustveno navezan ter da ima stalno bivališče v Sloveniji, so zgolj navedbe, ki nimajo podlage v spisovnih podatkih. Ko je bila zahtevana oseba zaslišana pred preiskovalno sodnico 29.12.2020, je izjavila, da bo dokumentacijo glede trditve, da ima v Sloveniji "neke vrste poslovno dejavnost", da "ima prijatelje tukaj" in da je "vzpostavil čustvene odnose", sodišču posredovala v roku od osem do deset dni. Tega zahtevana oseba v danem roku (niti v pritožbi) ni storila, zato sodišče prve stopnje
s tem v zvezi ni moglo ugotavljati in ugotoviti drugačnega dejanskega stanja od tistega, ki izhaja iz podatkov zgoraj navedenih spisov.
izgubljeni dobiček - vzročna zveza - kršitev konkurenčne prepovedi - odškodnina zaradi kršitve konkurenčne prepovedi
Več kot očitno je, da je tožeča stranka v zvezi z odškodninsko predpostavko vzročne zveze ponudila ustrezno procesno gradivo, in sicer je navedla povsem normalni vzrok, ki po življenjski in poslovni izkušnji lahko pripelje do omenjene škodne posledice v obliki izgubljenega dobička tožeče stranke. To pa tudi pomeni, da je sodišče prve stopnje pri obravnavanju konkretnega škodnega primera v zvezi med dogodkom, za katerega je toženec odgovoren, in posledicami tega dogodka, ki pomenijo škodo, pravilno izhajalo iz prevladujočih teorij o vzročni zvezi, to je ratio legis teorije in teorije o adekvatni vzročnosti.
Pred razpisano javno dražbo je bil izveden dvig čolna in hramba v skladišču upnika. Šlo je torej za dejanje, povezano z izvedbo javne dražbe (ki je izvršilno dejanje). Pritožbeno sodišče se strinja z upnikom, da gre pri dvigu čolna za potreben strošek postopka, saj mora izvršitelj zainteresiranim kupcem omogočiti ustrezen ogled predmeta dražbe.
Ker je bila izvršba nato neuspešna, je oškodovana družba glede svoje terjatve do obdolženca ostala na istem, kot pred sklenitvijo sodne poravnave in z lažnivim prikazovanjem obdolženca v izvršilnem postopku le-ta oškodovani družbi ni povzročil nobene škode, ker je ta, kot rečeno obstajala že prej in je bila tudi predmet sklenjene sodne poravnave. S tega vidika goljufivo ravnanje tudi ni nastalo v časovnem obdobju kot ga zatrjuje obtožni akt oziroma, dejanje, kot se obdolžencu očita, sploh ni kaznivo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00055232
KZ-1 člen 29, 29/3, 29/4, 34, 49, 49/2, 115, 115/1.. ZKP člen 252, 252/1, 333, 333/6, 339, 339/3.
kaznivo dejanje poskus uboja - izvedensko mnenje - ustna podaja izvedenskega mnenja - zaslišanje izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - actio libera in causa - bistveno zmanjšana prištevnost - olajševalne okoliščine - sprememba odločbe o kazenski sankciji na drugi stopnji
Res je sicer, da prvi odstavek 252. člena ZKP določa, da je treba pred pričetkom dokazovanja po izvedencu, izvedencu naročiti naj predmet skrbno pregleda, kakor to v pritožbi navaja zagovornica, vendar to zakonsko določilo velja predvsem za fazo preiskave. Iz določil 333. do 337. člena ZKP, ki veljajo za dokazovanje z izvedenci na glavni obravnavi, je razvidno, da izvedenec na glavni obravnavi poda svoj izvid in mnenje ustno. Le če je izvedenec pred glavno obravnavo pripravil svoj izvid in mnenje pisno, se mu lahko dovoli, da ga prebere. V tretjem odstavku 339. člena ZKP je tudi navedeno, da se lahko med glavno obravnavo predmeti, ki utegnejo pripomoči k razjasnitvi stvari, pokažejo obtožencu, po potrebi pa tudi izvedencu.
Sodišče prve stopnje je v 29. točki obrazložitve izpodbijane sodbe prepričljivo pojasnilo, da je zavrnilo ta dokazni predlog, ker je bilo v zadevi že izdelano mnenje ISM (Inštituta za sodno medicino), ki ga je izdelal izvedenec za sodno medicino. Gre za vejo medicine, ki se med drugim ukvarja prav z mehanizmi nastanka poškodb in njihovo oceno in razlikovanjem ter njihovimi sodnomedicinskimi značilnostmi, medtem ko je delo travmatologa oskrba in zdravljenje poškodb in ran. S takšno argumentacijo sodišča prve stopnje se v celoti strinja tudi pritožbeno sodišče.
Actio libera in causa (četrti odstavek 29. člena KZ-1) pride v poštev le v primeru, ko je bil storilec v trenutku izvršitve kaznivega dejanja v stanju neprištevnosti, ki si ga je sam povzročil z uporabo alkohola, drugih psihoaktivnih snovi ali kako drugače, ugotovljeno pa je, da sta bila, preden se je spravil v to stanje, podana njegov naklep ali malomarnost glede dejanja, ki ga je kasneje v neprištevnosti izvršil. V obravnavanem primeru pa je bil obtoženec v času storitve očitanega kaznivega dejanja v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, zato uporaba instituta actio libera in causa ni možna.
Sodišče prve stopnje se za izrek milejše kazni ni odločilo, s čimer se upoštevajoč težo očitanega kaznivega dejanja, dejstvo, da je obtoženec kaznivo dejanje storil z najhujšo obliko krivde in glede na njegovo osebnost (sodni izvedenec psihiater je pri obtožencu diagnosticiral sindrom odvisnosti od več psihoaktivnih snovi in ponavljajočo se depresivno motnjo ter pomanjkanje asertivnosti, zaradi česar je v medsebojnih odnosih nepredvidljiv in nevaren) strinja tudi pritožbeno sodišče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK00045192
ZZK-1 člen 98, 100.a, 147, 148.. GZ člen 93, 94.. ZIN člen 30.. ZUP člen 224, 224/1, 224/1-3, 236, 236/2.
zaznamba prepovedi iz inšpekcijske odločbe v zemljiški knjigi - zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje - izvršljiva inšpekcijska odločba - pravnomočnost oziroma dokončnost odločbe - stroga formalnost zemljiškoknjižnega postopka
Zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti vpiše v zemljiško knjigo zaznambo izrečenega inšpekcijskega ukrepa in posebnih prepovedi. Ne v Gradbenem zakonu in tudi ne v določbah Zakona o inšpekcijskem nadzoru in Zakona o zemljiški knjigi ni podlage za zaključek, ki ga ponuja pritožba, da bi bila za vpis zaznambe prepovedi iz inšpekcijske odločbe v zemljiški knjigi potrebna dokončnost oz. pravnomočnost upravne odločbe. Zoper odločbo inšpektorja ima posameznik pritožbo, ki pa ne zadrži izvršitve (30. člen ZIN).
sprememba denarne kazni v kazen zapora - zavrženje pritožbe kot prepozne - prošnja za brezplačno pravno pomoč - potek roka za pritožbo
Dvoma sicer ni, da je obsojenec po prejemu sodbe z dne 1.7.2020 vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za sestavo in vložitev pritožbe in, da je bilo o njegovi prošnji odločeno 23.10.2020, ko je rok za pritožbo že potekel. Vendar je treba upoštevati, da odločitev o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, ni bila nujna za vložitev pritožbe, temveč je šlo le za uveljavljanje pravice do pravne pomoči, za katero pa tudi ni bilo že vnaprej jasno, ali bo prošnji ugodeno.
Kazensko pravna razlaga pojma ponareditve listine ni enaka razlagi po slovarju slovenskega knjižnega jezika, kot to meni pritožnik, pač pa je treba izhajati iz judikature in sodne prakse, ki je pri tem pojmu že vrsto let enotna in tudi pojasnjena v številnih komentarjih kazenskega zakona. Pod pojmom ponareditve listine je namreč treba šteti krivo listino, to je tisto, ki ne izvira od osebe, ki je na njej navedena kot izdajatelj, pod pojmom predrugačenja listine pa je razumeti vsako nepooblaščeno spremembo vsebine izjave v listini.