KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00046921
KZ-1 člen 204, 204/1.. ZKP člen 18, 306, 306/3, 323, 355, 355/2.
kaznivo dejanje tatvine - kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti - opravičilo izostanka z naroka - pouk obdolžencu - dokazi in dokazna ocena - dokazna ocena verodostojnosti prič
Pritožnica nima prav. Sodišče prve stopnje obdolženčeve krivde ni ugotovilo le na podlagi indicev, ampak na podlagi zanesljivih dokazov, to je izpovedbe oškodovanca in priče ŽO, ki sta obdolženca zalotila pri storitvi kaznivega dejanja ter izpovedbe priče SL, ki je slednjima pomagal pri identifikaciji obdolženca na podlagi opisa in predvsem tetovaž, ki jih ima obdolženec na dlaneh. Vsi trije so obdolženca tudi prepoznali kot storilca na glavni obravnavi. V obravnavani zadevi je tako obstajala le ena možnost, to je, da je storilec obravnavanega kaznivega dejanja le obdolženec in nihče drug.
ZFU člen 53, 53/3, 55, 55/1, 55/2, 97, 97/1, 97/1-3.
davčni register - vpis v davčni register - vpis spremembe podatkov - obveznost sporočanja podatkov - sporočanje sprememb - pridobitev podatkov po uradni dolžnosti
Podatki o plačilnih računih v tujini po izrecni določbi tretjega odstavka 53. člena ZFU niso podatki, ki bi se vpisovali po uradni dolžnosti (ne glede na to, ali bi jih finančni urad lahko pridobil tudi sam). Sporočanje teh podatkov je primarno obveznost subjekta vpisov v davčni register. Šele v primeru, da subjekt vpisa podatkov ne sporoči, lahko Finančni urad te podatke pridobi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 55. člena ZFU). Taka določba je v skladu z Direktivo Sveta 2014/107/EU z dne 9. decembra 2104 o spremembah Direktive Sveta 2011/16/EU. Slednja je namreč namenjena izmenjavi podatkov z namenom preprečevanja čezmejnih davčnih goljufij in davčnih utaj, ne pa vodenju davčnih registrov.
DRUŽINSKO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00046912
KZ-1 člen 122, 122/1.. ZKP člen 53, 53/2, 60, 60/1, 60/2, 60/4, 161.a, 377, 377/3.
zavrženje kazenske ovadbe - (ne)učinek res iudicata - predlog oškodovanca za pregon - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - opis kaznivega dejanja - poškodba - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem) - prekršek in kaznivo dejanje
V obravnavani zadevi je oškodovanec po prejemu sklepa o zavrženju kazenske ovadbe jasno izrazil svojo odločitev, naj se pregon zoper obdolženca začne, pri tem je državno tožilko opozoril na pomoto, katero je državna tožilka tudi pripoznala, zato je nadaljevala s pregonom zoper obdolženca. V sodni praksi je sprejeto stališče (nazadnje sodba Vrhovnega sodišča I Ips 38395/2016 z dne 30.7.2020), da zavrženje ovadbe načeloma nima učinka res iudicata, saj lahko tožilec, če oškodovanec ni prevzel pregona, v isti zadevi začne kazenski pregon. Zavrženje ovadbe je le izjemoma, ko zakon tako določa, da je procesna ovira za ponovni pregon. Za takšno izjemo gre, ko državni tožilec zavrže ovadbo, ker je osumljenec izpolnil sporazum iz sklenjene poravnave (161.a člen ZKP). Glede na navedeno pritožbeno sodišče ocenjuje, da sodišče prve stopnje zgoraj navedene očitane kršitve ni zagrešilo.
Bistveno torej je, da opis kaznivega dejanja za razliko od opisa prekrška obsega še druga dejstva, to je opis poškodbene posledice, ki je temeljni zakonski znak kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe (tako tudi sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Ips 43745/2012 z dne 1.2.2018).
Pritožnik nima prav, da podplutba ne predstavlja poškodbe, saj drugače izhaja iz mednarodne klasifikacije bolezni (MKB-10), kjer je podplutba spodnjega uda opredeljena pod T13.02 kot poškodba.
ZKP člen 148, 148/2, 236, 236/3.. ZNPPol člen 18, 18/3.
predlog za izločitev dokazov - privilegirana priča - mladoletna privilegirana priča - zbiranje obvestil s strani policije - zaslišanje mladoletne osebe - varstvo koristi otroka
Uradni zaznamek o razgovoru s privilegirano pričo se izloči v kazenskem postopku, ko se taka priča odreče pričevanju ali ko sodišče ugotovi, da gre za mladoletno osebo, ki ne more razumeti pomena pravice, da ni dolžna pričati, ter da ne gre za nobeno od dveh izjem iz tretjega odstavka 236. člena ZKP, ki dopuščata zaslišanje take mladoletne osebe, to je da zaslišanje mladoletne osebe zahteva sam obdolženec ali da sodišče oceni, da je zaslišanje mladoletne osebe v njeno največjo korist.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00045757
ZKP člen 76, 76/3, 92, 92/2, 434.
zavrženje kazenske ovadbe - prevzem pregona - obravnava vloge glede na njeno vsebino - poziv na dopolnitev vloge - zavrženje obtožnega predloga - stroški kazenskega postopka
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da ima pritožnica prav, ko trdi, da je sodišče prve stopnje napačno oz. najmanj preuranjeno ocenilo, da je oškodovanka z vlogo, ki jo je naslovila na okrožno državno tožilstvo, vložila obtožni predlog. Z vlogo je res izrazila nestrinjanje z zavrženjem kazenske ovadbe, vendar to še ne pomeni, da je tudi vložila obtožni predlog. Pravni pouk, ki je bil dan oškodovanki v sklepu o zavrženju kazenske ovadbe je jasen, zato ima pritožnica prav, da je sodišče prve stopnje napačno ocenilo njeno vlogo oz. je ni pozvalo, da o tem da pojasnilo. Ravno slednje bi moralo sodišče prve stopnje narediti, saj iz oškodovankine vloge ni bilo jasno prepoznavno, da prevzema pregon oz. vlaga obtožni predlog. V tej posledici ima pritožnica tudi prav, da ne more nositi stroškov kazenskega postopka.
ZUP člen 6, 6/7, 51, 51/4, 62, 80.. ZPDZC-1 člen 23, 23/1, 23/1-5.. ZIN člen 29.
zaposlovanje na črno - inšpekcijski nadzor - začasni zastopnik - pravica spremljati potek postopka po tolmaču - zapisnik kot javna listina
Upravni organ imenuje začasnega zastopnika, kadar je treba opraviti dejanje, ki ga ni mogoče odložiti, stranke oziroma njenega pooblaščenca ali zastopnika pa ni mogoče pravočasno povabiti (četrti odstavek 51. člena ZUP). Prav za tak primer je v predmetni zadevi šlo. Upravni organ je opravljal nenapovedan inšpekcijski nadzor na gradbišču in pri delu na gradbišču zalotil osebo, ki ni bila zakonito zaposlena, zakoniti zastopnik storilca pa ni bil dosegljiv.
Uradne osebe finančne uprave so pri nadzoru zaposlovanja na črno postopale po pravilih upravnega postopka. Njihov postopek se je zaključil s sestavo zapisnika in z izdajo odločbe, s katero je bilo E.M. prepovedano delo pri storilki – pravni osebi, do odprave zaposlitve na črno. Na podlagi ugotovitev upravnega organa je bil nato začet postopek o prekršku, v katerem je bilo storilcema omogočeno, da se o vseh okoliščinah prekrška izjavita. Na poziv nista odgovorila, zato je prekrškovni organ lahko na podlagi listine, s katero je razpolagal (zapisnika) in ki za storilca očitno ni bila sporna, izdal odločbo o prekršku.
dovoljenost pritožbe - dopustnost pritožbe - pravica do pritožbe - vložitev ustavne pritožbe - odločba Ustavnega sodišča - neskladje zakona z ustavo - preizkus sodbe po uradni dolžnosti - absolutno zastaranje kazenskega pregona - ustavitev postopka o prekršku - ustavitev postopka o prekršku zaradi zastaranja - sprememba izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti
Ustavno sodišče je z odločbo U-I-304/20 ugotovilo, da je določba drugega odstavka 66. člena Zakona o prekrških v neskladju z Ustavo RS. V posledici je pritožba zoper sodbo o zahtevi za sodno varstvo vedno dovoljena. Ustavno sodišče je uredilo tudi položaj tistih storilcev, ki so zoper sodbo o zahtevi za sodno varstvo vložili ustavno pritožbo s predlogom za izjemno obravnavanje, o kateri še ni bilo odločeno in sicer lahko v 45 dneh od objave odločbe Ustavnega sodišča vložijo pritožbo zoper sodbo. Pritožnik je izkazal, da je bila zoper izpodbijano sodbo vložena ustavna pritožba s predlogom za izjemno obravnavo, o kateri do izdaje odločbe Ustavnega sodišča še ni bilo odločeno. Ker je torej zoper izpodbijano sodbo še dopustna pritožba, to hkrati pomeni, da o prekršku še ni pravnomočno odločeno.
zaseg motornega vozila - odvzem vozila - ogrožanje svojega življenja ali življenja drugih - sorazmernost - stroški hrambe zaseženega vozila
Po določbi 23. člena Zakona o pravilih cestnega prometa policist lahko zaseže vozniku motorno vozilo, s katerim je bil zaloten pri storitvi hujšega prekrška in je izpolnjen eden od v nadaljevanju določenih pogojev, med ostalim, če se izvršuje ukrep odvzema vozniškega dovoljenja. Oba pogoja morata biti podana kumulativno. Iz obdolžilnega predloga je razvidno, da je bil obdolženi zaustavljen pri redni kontroli in da torej ni bil zaloten pri storitvi hujšega prekrška, zato pogoji za zaseg vozila niso bili izpolnjeni. To ne izhaja niti iz odredbe sodišča, ki se (napačno) sklicuje na 23. člen ZPrCP. Pogoji za odvzem vozila so bili v predmetni zadevi izpolnjeni šele z izdajo izpodbijane sodbe, v kateri je sodišče prve stopnje avtomobil odvzelo zaradi ogrožanja varnosti. To pa pomeni, da je odločitev, da mora obdolženi nositi stroške hrambe do izdaje sodbe, napačna.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00046089
ZKP člen 214, 215, 215/1, 149.b.
predlog za izločitev dokazov - pridobivanje podatkov v elektronskem komunikacijskem omrežju - pridobitev IMEI številke - zakonitost odredbe - odredba za hišno preiskavo - obrazložitev odredbe
Kljub izostanku odredbe preiskovalnega sodnika za pridobitev podatka o IMEI številki odredba preiskovalne sodnice II Kpd 1432/19 z dne 10. 1. 2019, s katero je bilo operaterju odrejeno med drugim tudi, da posreduje podatke za mobilni telefon z zgoraj navedeno IMEI številko, zgolj iz tega razloga ni nezakonita. Z isto odredbo je preiskovalna sodnica odredila tudi pridobitev podatkov za mobilni telefon s telefonsko številko, ki jo je policiji posredoval prav osumljeni. Iz analitičnega poročila o izpisih komunikacijskega prometa z dne 21. 3. 2019 (list.št. 42-47), ki je bilo izdelano po pridobitvi izpisov elektronskega komunikacijskega prometa (list.št. 39 s CD-ji na list.št. 40), izhaja, da je bilo ugotovljeno, da je bila pozivna številka vstavljena le v mobilni telefon IMEI številke. V delu, ki se nanaša na pridobitev podatkov o prometu na mobilnem telefonu, odredba preiskovalne sodnice ni bila nezakonita, tega niti zagovornik ne graja. Slednje pomeni, da je že na podlagi odredbe preiskovalne sodnice z dne 10. 1. 2019 policija ob pregledu podatkov o prometu na navedeni telefonski številki pravzaprav prišla tudi do IMEI številke, v katero je bila telefonska številka s SIM kartico vstavljena. Z drugimi besedami povedano, tudi če odredba preiskovalne sodnice ne bi vsebovala besedila, da operater za IMEI številko posreduje podatke o mobilnih številkah, ki so se uporabljale v mobilnem telefonu s to IMEI številko, torej tega kar je za obrambo sporno v luči varstva pravice do komunikacijske zasebnosti, je preostali del odredbe povsem zakonit, že na tej zakoniti podlagi pa je operater že v povezavi s telefonsko številko predložil podatke o IMEI številki telefonskega aparata, v katerega je bila vstavljena SIM kartica. To pa je bila v konkretnem primeru prav IMEI številka, glede katere se zatrjuje, da je policija do nje prišla na nezakonit način.
Ne gre za vsebinsko prazno obrazložitev odredbe za hišno preiskavo, kar je v nasprotju s prvim odstavkom 215. člena ZKP in predstavlja kršitev 22. člena Ustave RS, ampak gre za obrazložitev, ko sodišče (okrajna sodnica) v celoti sprejema temeljite in prepričljive razloge, ki jih je vsebovala že obrazložitev predloga PP Postojna za izdajo odredbe za hišno preiskavo, v kateri so bili okrajni sodnici podrobno in konkretno predstavljeni in obrazloženi utemeljeni razlogi za sum, da je v odredbi za hišno preiskavo navedena oseba storila prekršek po prvem odstavku 33. člena Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami, ter tudi verjetnost, da se bodo pri preiskavi odkrili predmeti, ki so pomembni za prekrškovni postopek. V tej zadevi torej ne gre za enak ali podoben primer, kot ga je obravnavalo Ustavno sodišče RS v zgoraj navedeni odločbi, saj je v primeru, ki ga je obravnavalo Ustavno sodišče, šlo za odredbo za hišno preiskavo, v obrazložitvi katere se je preiskovalni sodnik zgolj skliceval na predlog za odreditev hišne preiskave, niso pa bili navedeni razlogi predlagatelja odredbe, ki bi preiskovalnega sodnika prepričali, da so izpolnjeni vsi pogoji za odreditev hišne preiskave. V obravnavani zadevi pa so okrajno sodnico prepričali razlogi, ki jih je v obrazložitvi imel predlog za odreditev hišne preiskave, zato pritožbeno sodišče ne vidi nepravilnosti v tem, ko so bili ti isti ponovljeni v odredbi za hišno preiskavo, saj je bilo nepotrebno (in nesmiselno), da bi okrajna sodnica navajala druge (dodatne) razloge, če pa so zadostovali že tisti, ki so bili navedeni v obrazložitvi predloga.
omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - predlog za omejitev dedovanja - izročitev premoženja - obseg omejitve dedovanja
Omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, in izročitev le-tega Republiki Sloveniji oziroma občini nastopi glede vsake pravice, ki sestavlja zapustnikovo premoženje, v višini deleža, ki ga priznana terjatev iz naslova prejete pomoči predstavlja glede na celotno vrednost zapuščine. Republika Slovenija oziroma občina se z dediči zapustnikovega premoženja lahko tudi drugače dogovorita.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00045758
ZKP člen 200, 200/2, 200/3, 201, 207, 207/2.
preizkus obstoja pripornih razlogov po 207. členu ZKP - podaljšanje pripora - obrazložitev utemeljenega suma - trajanje pripora - trajanje pripora po vloženi obtožnici - sorazmernost pripora - pravica do sojenja v razumnem roku
O trajanju pripora je sodišče prve stopnje navedlo le določene po njegovi oceni objektivne okoliščine, ki so preprečevale hitrejše obravnavanje zadeve, vendar pritožbeno sodišče ocenjuje, da objektivne ovire za posebno hitro postopanje ne morejo iti v škodo obtožencev, saj je pravica do sojenja v razumnem roku vsakomur, ki mu je odvzeta prostost, zagotavlja tudi tretji odstavek 5. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP). Iz te določbe izhaja, da je treba po poteku določenega časa, četudi sta še vedno podana utemeljen sum in priporni razlog begosumnosti, pripornika izpustiti, če mu ni mogoče zagotoviti sojenja v razumnem času.
preizkus obstoja pripornih razlogov po 207. členu ZKP - podaljšanje pripora - preizkus po uradni dolžnosti
Sodišče prve stopnje je obtožencu pripor podaljšalo v okviru preizkusa po uradni dolžnosti v smislu drugega odstavka 207. člena ZKP, ko je moralo po poteku dveh mesecev od zadnjega sklepa o priporu preizkusiti, ali so še dani razlogi za pripor. Pri tem je ugotovilo, da se okoliščine od zadnjega sklepa o priporu v ničemer niso spremenile, kar vse je v nadaljevanju podrobno in prepričljivo obrazložilo. Ker gre za preizkus po uradni dolžnosti tudi ni bil potreben predlog državnega tožilstva za podaljšanje pripora, zaradi česar navedbe, da tožilstvo ni dokazalo begosumne nevarnosti, niso utemeljene.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00048876
KZ-1 člen 308, 308/3.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - dokazna ocena - ocena verodostojnosti priče
Zagovornik v pritožbi izraža dvom o identiteti zaslišanih prič, vendar to ni pomembno za presojo njune verodostojnosti, kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje v točki 14 izpodbijane sodbe. Tudi dejstvo, da izpovedb prič ni bilo mogoče preizkusiti z zaslišanjem drugih tujcev, v ničemer ne vpliva na pravilnost izpodbijane sodbe, kot je prepričljivo pojasnilo sodišče prve stopnje v točki 23 izpodbijane sodbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00048033
KZ člen 20, 49, 308, 308/3.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - sostorilstvo - dokončano kaznivo dejanje - sprememba odločbe o kazenski sankciji - obteževalne okoliščine
Očitek obtoženčevega delovanja v sostorilstvu je zadostno konkretiziran, ravno tako njegova sostorilska vloga in vloga neidentificiranih sostorilcev, med katerimi je tudi oseba z imenom FA. Kot je razvidno iz opisa očitanega kaznivega dejanja in razlogov izpodbijane sodbe, je bil cilj vseh sostorilcev, vključno z obtožencem, pripeljati 18 državljanov P, od katerih nihče ni imel dovoljenja za vstop v Republiko Slovenijo, nezakonito in proti plačilu v Republiko Italijo, pri čemer je bilo potrebno organizirati pot iz Bosne in Hercegovine preko Hrvaške in Slovenije. V obravnavanem primeru je pomembno, da je šlo za organizacijo in spravilo 18 državljanov P čez državno mejo Republike Slovenije in prevoz po njenem ozemlju. Okoliščina, da obtoženec tujce še ni sprejel v vozilo, ker so se pred tem razbežali, ne pomeni, da očitanega kaznivega dejanja ni storil ali pa, da bi kaznivo dejanje ostalo pri poskusu. Očitano kaznivo dejanje je bilo dokončano, saj bi obtoženec, v kolikor bi uspel prevzeti skupino tujcev in jih odpeljati po ozemlju Republike Slovenije v Republiko Italijo, zgolj nadaljeval predhodno dogovorjeno dejavnost v okviru sostorilske udeležbe, po tem, ko so tujci s pomočjo sostorilca- vodiča FA že nezakonito, mimo mejnega prehoda, prišli na ozemlje Republike Slovenije, kjer bi jih obtoženec prevzel v vozilo in odpeljal v Republiko Italijo. Trditev, da obtoženec "skupini tujcev ni pomagal priti na ozemlje Republike Slovenije", ne pomeni, da ni imel sostorilske vloge kot se mu očita. Obtoženčeva vloga je bila pri izvršitvi kaznivega dejanja ključna za dosego cilja, to je spravilo (nezakonito in proti plačilu) skupine 18 državljanov P na ozemlje Republike Slovenije, vožnja preko ozemlja Republike Slovenije in spravilo preko državne meje Republike Slovenije v Republiko Italijo.
Okoliščina, da je obtoženec obravnavano kaznivo dejanje storil za plačilo, je zakonski znak očitanega kaznivega dejanja in je ni mogoče šteti še kot obteževalno okoliščino, še posebej, ker se obtožencu očita, da je to plačilo znašalo najmanj 1,00 EUR (in bi torej lahko bilo le 1,00 EUR).
nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti - izpolnjevanje obveznosti
Storilec, ki sam predlaga nadomestitev globe z deli v splošno korist, mora v postopku aktivno sodelovati ter vestno in doslednjo izpolnjevati naložene obveznosti. Najmanj, kar se pričakuje od takega storilca, je, da pravočasno obvesti, da svojih obveznosti ne bo mogel izpolniti in prosi za določitev novega roka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00046889
ZKP člen 105, 105/2.
sprememba sodbe sodišča prve stopnje v postopku na drugi stopnji - odločba o premoženjskopravnem zahtevku - adhezijski postopek - pritožbena novota
Obtoženec in njegova zagovornica premoženjskopravnemu (odškodninskemu) zahtevku nista oporekala, njegova zagovornica je v končni besedi navedla le, da kazenski postopek za vse obtožence še ni končan, ker je bilo dejanje storjeno v sostorilstvu, zato je predlagala, da se oškodovanca napoti na pravdo. Na to je že pravilno odgovorilo sodišče prve stopnje. Oškodovanec je navajal dejstva in predlagal dokaze, na katere je opiral svoj zahtevek, medtem ko obtoženec in njegova zagovornica nista navajala nobenega dejstva in tudi nista predlagala dokazov, s katerim bi izpodbijala navedbe in dokaze oškodovanca. Kot je bilo že zgoraj navedeno, gre v primeru odločanja o premoženjskopravnem zahtevku v okviru kazenskega postopka za tako imenovani pridruženi pravdni postopek, zato je logično, da stranki tega postopka v kazenskem postopku ne moreta biti v slabšem ali boljšem položaju kot bi to veljalo v pravdi, zato je pritožnica z navedbami v pritožbi, ki se nanašajo na obstoj in višino škode, prepozna. Gre za pritožbeno novoto, saj navaja dejstva (in dokaze), ki jih prvič uveljavlja šele v pritožbi, pa ni izkazala, da jih brez svoje krivde ni mogla navajati oziroma predložiti do konca predobravnavnega naroka oziroma naroka za izrek kazenske sankcije (smiselno po prvem odstavku 337. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP).
Pritožnica izpodbija tudi odločitev o teku zakonskih zamudnih obresti. Tega sicer v postopku pred sodiščem prve stopnje ni uveljavljala, vendar ni prekludirana, ker gre za uporabo materialnega prava, na kar pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Pritožbeni očitki o zmotni uporabi materialnega prava glede pričetka teka zamudnih obresti od prisojene odškodnine za premoženjsko škodo so utemeljeni, čeprav ne iz razlogov kot jih navaja pritožnica. Denarna odškodninska terjatev za premoženjsko škodo nastane z oškodovančevo zahtevo za plačilo škode, ta pa ni odvisna od tega, ali je prejšnje stanje dejansko vzpostavljeno oz. ali je plačan račun za popravilo. V civilni sodni praksi je sprejeto stališče, da zamudne obresti od odškodnine za premoženjsko škodo ne gredo od zapadlosti zahtevka (ta je v obravnavani zadevi zapadel od nastanka škode - 165. Člen OZ), marveč od nastanka zamude in je za nastanek zamude potrebna zahteva za plačilo obveznosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00045958
ZKP člen 18, 18/2.
predlog za izločitev dokazov - obrazložitev predloga - uradni zaznamek o izjavi osumljenca
Nobene dokazne podlage (niti v zagovoru obtoženca) ni bilo za zaključek, da so bile v predkazenskem postopku storjene take kršitve, ki bi terjale predlagano izločitev listin. Predlog za izločitev nedovoljenih dokazov namreč ne more biti utemeljen že na podlagi izjave obtoženčevega zagovornika, da ravnanje policistov ni bilo zakonito, ampak morajo trditve temeljiti na konkretno substanciranih dokazih (tudi predlaganih), ki vzbudijo verjetnost obstoja zatrjevanih dejstev oz. okoliščin.
ZP-1 člen 8, 57, 65, 65/5.. ZNPPol člen 41.. ZTuj-2 člen 145, 145/1.
seznanitev z očitanim prekrškom in dokazi - zahteva za sodno varstvo - dopolnitev dokaznega postopka - identiteta storilca - pravna zmota - opravičljiva pravna zmota
Pritožnik je imel možnost, da si pred vložitvijo zahteve za sodno varstvo te dokaze (zlasti videoposnetek) ogleda in poda konkretne trditve, da očitanega prekrška ni storil on. Kršitelj pa je v zahtevi za sodno varstvo zgolj izrazil dvom, ali je res bil na plovilu (čeprav je priznal, da je bil tistega dne na morju). V opisani procesni situaciji sodišču prve stopnje zato ni bilo treba dopolniti dokaznega postopka in zaslišati kršitelja in pomorskega policista, niti izvajati dokazov, saj z le pavšalnimi navedbami v zahtevi za sodno varstvo kršitelj ni zbudil dvoma v pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja v postopku pred prekrškovnim organom.
Če pa pritožnik trdi, da je bil v zmoti, ker je menil, da za vstopanje v akvatorij, ki je po arbitražni odločbi pripadel S., ni treba opraviti mejne kontrole, saj naj bi ribolov potekal kot dotlej, pa gre za pravno zmoto, ki bi po 31. členu Kazenskega zakonika v zvezi z 8. členom ZP-1 morala biti opravičljiva. Dejstvo, da ga je spremljala policija in da so mu hrvaški organi zagotavljali, da lahko lovi kot dotlej, niso opravičljivi razlogi za njegovo zmoto.
ZVK člen 13,13-10, 27.. ZPP člen 215, 337.. ZGD-1 člen 263.
dejanje nelojalne konkurence - denarna odškodnina - vzročna zveza - deliktna sposobnost - nedopustno protipravno ravnanje - neupravičena obogatitev
Odškodninski zavezanec je oseba, ki protipravno ravna, ni pa nujno, da je to hkrati tudi oseba, ki ima od protipravnega ravnanja korist. Tožena stranka zato lahko odgovarja le za tista ravnanja svojih organov in zaposlenih, do katerih je prišlo v času, ko je že obstajala.
Med obema pravdnima strankama obstaja dejanska konkurenca, sam obstoj konkurence na trgu pa ni prepovedan. Opravljanje identične dejavnosti podjetja ne predstavlja dejanja nelojalne konkurence le zaradi tega, ker je ista oseba najprej opravljala funkcijo poslovodje v enem podjetju, nato pa v konkurenčnem podjetju. O nelojalni konkurenci lahko namreč govorimo šele, če bi konkretna ravnanja konkurenčnega podjetja kazala, da le-to na nepošten način konkurira drugemu podjetju.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00048095
ZKP člen 49, 445.d.
kaznovalni nalog - ugovor - izrek kazenske sankcije - nevezanost na predlog državnega tožilca
Neutemeljeno pritožnica izpodbija tudi odločbo o kazenski sankciji. Meni, da je bila obdolženki izrečena strožja kazen kot v kaznovalnem nalogu, zgolj iz razloga, ker je zoper kaznovalni nalog vložila ugovor. Ob tem pritožbeno sodišče pojasnjuje, da sodišče prve stopnje pri izrekanju kazni po vloženem ugovoru zoper kaznovalni nalog ni vezano na predlog državnega tožilca iz kaznovalnega naloga (445.d člen ZKP).