ZGD-1 člen 512,512/2, 513, 519, 562.. OZ-UPB1 člen 82, 82/1.
pravica delničarja do informiranosti - zahteva družbenika za informacije - pravni interes za sodno varstvo - zavrnitveni razlog
Pravica do informacij in vpogleda je samostojna in individualna pravica družbenika, ki družbeniku omogoča učinkovito izvrševanje drugih korporacijskih pravic.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSK00046918
OZ člen 120, 942, 943, 944, 949, 949/2, 950.
zavarovalna pogodba - kasko zavarovanje vozila - pogodbena obveznost - kršitev zavarovalne pogodbe - izguba zavarovalnih pravic - izbira izvajalca storitev - preprečevanje zavarovalnega primera in reševanje - opustitev potrebne skrbnosti zavarovanca - dokazno breme glede škode - krajevno običajne cene - splošni pogoji pogodbe - namen premoženjskega zavarovanja - izključitev odgovornosti zavarovalnice pri nameri ali prevari
Po polici kasko zavarovanja in splošnih pogojih toženke popravilo vozila pri nepogodbenem servisu in pošiljanje ponudb izbranega servisa toženki v potrditev pred popravilom vozila ni opredeljeno kot pogodbena obveznost zavarovancev. Njihova neizpolnitev tako ne predstavlja kršitve zavarovalne pogodbe, ki bi kakorkoli lahko poslabšala položaj tožnikov pri uveljavitvi njihove pravice do zavarovalnine po nastanku zavarovalnega primera oz. bi zanje imela za posledico izgubo zavarovalnih pravic (942. člen OZ). Toženki zato v posledici zavarovančeve izbire nepogodbenega servisa in nepredložitve njegove ponudbe ne pripada niti pravica po lastni presoji omejiti višine stroškov popravila vozila, kot je to v konkretnem primeru storila toženka.
Tožniki bi bili na račun škodnega dogodka lahko obogateni le v primeru, ko bi njihov zahtevek za povračilo škode bistveno presegal razumno povprečje, oziroma ko bi za popravilo vozila izbrali izvajalca, katerega cena kleparskih in ličarskih del bi bistveno odstopala od cen drugih (primerljivih) izvajalcev popravil vozil. Takšnega odstopanja pa v konkretnem primeru toženka ni dokazala.
solastnina na nepremičnini - delitev solastne stvari - predlog za delitev solastne stvari - dopustnost predloga - sodna poravnava - realizacija sodne poravnave - kmetijsko zemljišče - predkupni upravičenec - stroški nepravdnega postopka
Čeprav zakon daje predlagatelju procesno in materialnopravno upravičenje za postopek delitve, bi uresničitev tega upravičenja v konkretnem primeru onemogočila realizacijo sodne poravnave, ki sta jo udeleženca postopka sklenila prav z namenom razrešitve vprašanja obstoja (so)lastnine.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00055230
KZ-1 člen 220, 220/1.. ZKP člen 334, 334/1, 355, 355/1.
poškodovanje tuje stvari - opis kaznivega dejanja - dokazna ocena - zavrnitev dokaznih predlogov - izvedensko mnenje kot dokaz - zaslišanje izvedenca - naklep
Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi res ni izrecno navedlo, da je med ostalimi dokazi prebralo tudi izvedensko mnenje, je pa v 3. točki izpodbijane sodbe navedlo, da je izvedenko zaslišalo. Kot izhaja iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 2. 9. 2020, je zagovornik povedal, da sta oba z obdolžencem seznanjena z izvedenskim mnenjem ter da se ne strinjata z branjem le-tega tistega dne, temveč je zagovornik predlagal, da se zaradi razjasnitve določenih vprašanj izvedenko zasliši, kar je sodišče tudi storilo na glavni obravnavi dne 19. 10. 2020, kjer je izvedenka najprej ustno v prosti izpovedbi povzela izvedensko mnenje, nato pa ji je zagovornik zastavljal vprašanja, njena izpovedba pa je povzeta v izpodbijani sodbi. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje ravnalo skladno s prvim odstavkom 355. člena ZKP, po katerem lahko sodišče opre sodbo samo na dejstva in dokaze, ki so bili pretreseni na glavni obravnavi in zato pravilno oprlo sodbo tudi na omenjeno izvedensko mnenje.
postopek za vrnitev v prejšnje stanje - narok v postopku za vrnitev v prejšnje stanje - obstoj upravičenega razloga za zamudo - predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti
Stališče sodišča prve stopnje, da nepravočasna primopredaja poslov med prejšnjim in novim poslovodjem v družbi ne pomeni opravičljivega razloga za zamudo, je načeloma pravilno, vendar vse zadeve niso enake in je vedno treba upoštevati konkretne okoliščine zadeve. Dolžnik je v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje postavil trditve, ki bi lahko kazale, da je pri ravnanju zakonitega zastopnika upnika (ki je hkrati prejšnji poslovodja dolžnika) prišlo do zlorabe. Ker sodišče zlorabam ne sme nuditi pravnega varstva, ne gre za že na prvi pogled neutemeljen predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Sodišče bi zato moralo izvesti narok (drugi odstavek 120. člena ZPP) in na njem izvesti predlagane dokaze ter se prepričati, ali ni morda dolžnik zamudil z ugovorom iz upravičenih razlogov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSK00058176
ZIZ člen 62.. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 24, 24/5.
ugovor pristojnosti slovenskega sodišča - izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine
V predmetni zadevi pa gre za denarni zahtevek, za katerega iz predloga niti ni razvidna pravna podlaga zahtevka, ko po splošnem pravilu bivališče toženca)slovensko sodišče ni pristojno, bi pa lahko bilo pristojno na podlagi ostalih določb Uredbe Bruselj I, pri čemer izvršilno sodišče ne razpolaga s podatki o kompetenčnem dejanskem stanju. Zato odločitev o razveljavitvi sklepa o izvršbi in odločitev, da se postopek nadaljuje pred krajevno pristojnim slovenskim sodiščem, še ne pomeni, da je bilo pravnomočno odločeno o pristojnosti slovenskega sodišča. Ker je bil ugovor pristojnosti podan pravočasno, ga bo moralo pravdno sodišče obravnavati vsebinsko.
SPZ člen 70, 70/2, 70/5, 70/6.. ZNP-1 člen 118, 119.
delitev solastnine - fizična delitev stanovanja - izplačilo vrednosti solastninskega deleža - potrebne prilagoditve - soglasje solastnika - fizična delitev z izplačilom razlike v vrednosti
Predmetni stanovanji predstavljata zaključeni stanovanjski enoti. Povsem sprejemljiva je ugotovitev, da brez znatnejših prilagoditev ne bi mogli nastati (v teh stanovanjih) še dve novi stanovanjski enoti, ki bi po površini ustrezali solastniškemu deležu predlagateljice (z ustrezno ločenim vhodom, vsemi inštalacijami, ipd). Še večji obseg posegov in sprememb pa bi bil potreben, da bi se te novonastale enote povezale s stanovanjem št. 3. Podrobnejše izračunavanje s tem povezanih stroškov ni bilo potrebno. Brez soglasja vseh solastnikov, ki v konkretnem primeru ni podano, predlagana fizična delitev ni dopustna.
gospodarski ribolov - prekršek - odločanje o zahtevi za sodno varstvo - dejansko stanje - izvajanje dokazov - pravica do izjave
Zaslišanje in izvajanje drugih dokazov je namenjeno ugotavljanju dejanskega stanja. V okviru odločanja o zahtevi za sodno varstvo dejansko stanje ni predmet preizkusa po uradni dolžnosti, zato sodišče dejanskega stanja ne ugotavlja ponovno, temveč mora izvajati dokaze (in na njihovi podlagi ugotavljati dejansko stanje) le v primeru, da kršitelj v zahtevi za sodno varstvo zbuditi dvom v odločilne dejanske ugotovitve prekrškovnega organa in predlaga dokaze, z izvedbo katerih bi lahko izkazal svoje trditve, če bi z njimi uspel.
postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine in vknjižbe lastninske pravice - pogoji za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - drugi pogoji za vknjižbo pravice v korist predlagatelja postopka - listine, ki so podlaga za vpis
Postopek vzpostavitve listine je namenjen položajem, ko predlagatelj ne razpolaga z za vpis primerno zasebno listino, razpolaga pa z vsemi ostalimi listinami, potrebnimi za vpis. Listina se namreč vzpostavi samo za potrebe vpisa na predlagatelja, ne pa na zalogo. Če pogoji za vpis niso izpolnjeni, mora sodišče predlog za vzpostavitev listine zavrniti (tudi če je sicer verjetno izkazano, da je bila taka listina izstavljena in se je izgubila).
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - zavrnitev ugovora - sredstvo zavarovanja - sprememba načina zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi
V sodni praksi ni dvoma, da prisilna izterjava na nepremičnino dolžnika, ki predstavlja njegov dom, pomeni najhujši poseg v lastninsko pravico dolžnika, ki je ena temeljnih človekovih pravic. Sprostitev denarnih sredstev, ki so sedaj predmet zavarovanja, bi le kratkoročno olajšal položaj obtoženke, medtem ko bi bila obtoženka z novim sredstvom zavarovanja bistveno bolj omejena v svojih pravicah, še posebej, če bi v nadaljevanju prišlo do izvršbe na nepremičnino.
prekršek - blanketna norma - namen zakonske določbe
Sporno v tej zadevi je, kaj pomeni besedna zveza "na vozilu" v določbi šestega odstavka 74. člena ZPrCp. Ta določa, da mora biti tovor naložen in pritrjen v skladu s predpisom, s katerim se podrobneje predpiše način namestitve, pritrditve in zavarovanja tovora na vozilu. Pritožbeno sodišče se pridružuje stališču sodišča prve stopnje, da besedna zveza "na vozilu" vključuje vse položaje, ko se tovor prevaža z vozilom v cestnem prometu.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00046134
ZKP člen 240, 240/4, 240/6, 331, 331/5.. ZZOKPOHO člen 3.. KZ-1 člen 192, 192/1, 192/2.
kaznivo dejanje zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - mladoletni otrok kot oškodovanec - zaslišanje mladoletne osebe - zaslišanje otroka - varstvo koristi otroka - dokazna ocena - oprostilna sodba
Sicer drži, kot opozarja pritožba, da je zaslišanje otroka, kadar je ta žrtev kaznivega dejanja, tudi njemu v korist in predvsem v pomoč, vendar je pri taki oceni treba upoštevati tudi naravo kaznivega dejanja in težo očitkov v obtožbi ter predvsem, ali je zaslišanje otroka res nujno potrebno za celovito in pravilno ugotovitev dejanskega stanja. Če je to možno zgolj s posrednimi dokazi potem je treba presoditi, ali interes postopka pretehta morebitne škodljive posledice, ki bi zaradi zaslišanja nastale pri otroku, ki bi oziroma, če bi sploh, pričal zoper svojo mater, s katero živi in je nanjo čustveno navezan.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00048098
KZ-1 člen 48.b, 49, 50, 51, 51/2.
odločba o kazenski sankciji - priznanje krivde - omilitev kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine - posebne olajševalne okoliščine - stranska kazen izgon tujca iz države
Pritožbeno sodišče se strinja z državno tožilko, da morajo biti materialni razlogi za omilitev kazni tako tehtni, da so vsebinsko enakovredni tistim iz prve alineje 50. člena KZ-1 in jih je treba razlagati restriktivno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00050970
ZKP člen 277, 437/1.. KZ-1 člen 160.
zavrženje zasebne tožbe - kaznivo dejanje žaljive obdolžitve - opis dejanja - konkretizacija zakonskih znakov
Sodišče prve stopnje namreč ne trdi, da navedbe obdolženke, ki jih je podala na zaslišanju v pravdni zadevi, niso neresnične, ali da niso žaljive, pač pa zaključuje, da tega, kakšen pomen naj bi imele posamezne trditve obdolženke in kakšne posledice naj bi povzročile zasebnemu tožilcu, tožba sploh ne zatrjuje, s tem pa tudi ne zakonskih znakov tako očitanega kaznivega dejanja, kot morebitnih drugih.
prekršek - strelno orožje - posest orožja - pravica do izjave
Orožna posestna listina daje pravico do posesti orožja le kršiteljici - pravni osebi. Namen zakona je, da je orožje ves čas sledljivo, o čemer mora obstajati "papirnata" sled, na podlagi katere je vedno mogoče ugotoviti, katera konkretno je tista oseba, ki v določenem trenutku poseduje orožje. Ne glede na to, da voljo pravne osebe oblikujejo njeni organi, pravica do posesti orožja, ki jo ima pravna oseba, ne pomeni avtomatično, da ima to pravico zakoniti zastopnik pravne osebe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00045708
ZKP člen 18, 18/2.
predlog za izločitev dokazov - zavrnitev predloga strank za izločitev nedovoljenih dokazov - utemeljitev predloga
Nezakonitost pridobitve dokazov se ne predpostavlja dokler se ne dokaže nasprotno. Pravilo je ravno obratno, zakonitost se predpostavlja, s konkretnimi očitki pa je dopustno zatrjevati, da dokazi niso zakoniti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00055224
KZ-1 člen 170, 170/1, 174, 174/2.
posilstvo - kaznivo dejanje posilstva - kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja - kaznivo dejanje kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja - dokazni predlog za zaslišanje priče - ocena verodostojnosti izpovedbe - dokazna ocena izpovedbe prič
Res je, da so podana določena razhajanja med oškodovankinimi izjavami na policiji, v preiskavi in na glavni obravnavi, vendar niso take, da bi vzbujala dvom v oškodovankini verodostojnosti. Nekoliko drugačno izpovedovanje oškodovanke na glavni obravnavi kot na policiji oziroma v preiskavi glede tega, v katerem prostoru, kolikokrat, po katerih delih telesa in koliko časa pred posilstvom jo je obtoženec otipaval, gre pripisati poteku časa.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00050984
KZ-1 člen 86, 175.
alternativna izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist - kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost - kaznivo dejanje zlorabe prostitucije
KZ-1 je v 86. členu, v delu, ki izključuje alternativni način izvršitve zaporne kazni za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost, jasen in ne omogoča razlage, ki jo ponuja pritožnik. Kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost so uvrščena v IXX. poglavje KZ-1, mednje pa spada tudi kaznivo dejanje zlorabe prostitucije po 175. členu KZ-1. Ali gre za spolno nasilje nad žrtvijo ni relevantno.
dovoljenost pritožbe - dopustnost pritožbe - pravica do pritožbe - vložitev ustavne pritožbe - odločba Ustavnega sodišča - neskladje zakona z ustavo - preizkus sodbe po uradni dolžnosti - absolutno zastaranje kazenskega pregona - ustavitev postopka o prekršku - ustavitev postopka o prekršku zaradi zastaranja - sprememba izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti
Ustavno sodišče je z odločbo U-I-304/20 ugotovilo, da je določba drugega odstavka 66. člena Zakona o prekrških v neskladju z Ustavo RS. V posledici je pritožba zoper sodbo o zahtevi za sodno varstvo vedno dovoljena. Ustavno sodišče je uredilo tudi položaj tistih storilcev, ki so zoper sodbo o zahtevi za sodno varstvo vložili ustavno pritožbo s predlogom za izjemno obravnavanje, o kateri še ni bilo odločeno in sicer lahko v 45 dneh od objave odločbe Ustavnega sodišča vložijo pritožbo zoper sodbo. Pritožnik je izkazal, da je bila zoper izpodbijano sodbo vložena ustavna pritožba s predlogom za izjemno obravnavo, o kateri do izdaje odločbe Ustavnega sodišča še ni bilo odločeno. Ker je torej zoper izpodbijano sodbo še dopustna pritožba, to hkrati pomeni, da o prekršku še ni pravnomočno odločeno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00045757
ZKP člen 76, 76/3, 92, 92/2, 434.
zavrženje kazenske ovadbe - prevzem pregona - obravnava vloge glede na njeno vsebino - poziv na dopolnitev vloge - zavrženje obtožnega predloga - stroški kazenskega postopka
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da ima pritožnica prav, ko trdi, da je sodišče prve stopnje napačno oz. najmanj preuranjeno ocenilo, da je oškodovanka z vlogo, ki jo je naslovila na okrožno državno tožilstvo, vložila obtožni predlog. Z vlogo je res izrazila nestrinjanje z zavrženjem kazenske ovadbe, vendar to še ne pomeni, da je tudi vložila obtožni predlog. Pravni pouk, ki je bil dan oškodovanki v sklepu o zavrženju kazenske ovadbe je jasen, zato ima pritožnica prav, da je sodišče prve stopnje napačno ocenilo njeno vlogo oz. je ni pozvalo, da o tem da pojasnilo. Ravno slednje bi moralo sodišče prve stopnje narediti, saj iz oškodovankine vloge ni bilo jasno prepoznavno, da prevzema pregon oz. vlaga obtožni predlog. V tej posledici ima pritožnica tudi prav, da ne more nositi stroškov kazenskega postopka.