KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00058105
ZKP člen 372, 372/5.. KZ-1 člen 49, 50, 51, 51/1, 51/1-2, 308.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - izrek kazenske sankcije - odmera kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine - posebne olajševalne okoliščine - omilitev kazni - kršitev kazenskega zakona
Pritožnica nima prav, da je sodišče zagrešilo kršitev kazenskega zakonika po 5. točki 372. člena ZKP. Ta kršitev ni podana, saj sodišče prve stopnje z omilitvijo zaporne kazni ni prekoračilo pravice, ki jo ima po zakonu. Podana bi bila le tedaj, če bi sodišče izreklo kazensko sankcijo zunaj zakonskih meja, ali če bi izreklo kazensko sankcijo, ki jo zakon ne pozna ali ne bi izreklo kazenske sankcije, ki bi jo po zakonu moralo. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje zaporno kazen omililo v mejah 51. člena KZ-1.
OZ-UPB1 člen 112.. ZPSPP člen 28, 28-2.. ZIUPOPDVE člen 117.
odstop od najemne pogodbe in izpraznitev poslovnih prostorov - razveza ali sprememba pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19)
Najemno razmerje med pravdnima strankama je zaradi odstopa od pogodbe predčasno prenehalo, in sicer še preden je začel veljati Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omejitvi posledic drugega vala epidemije Covid-19 (ZIUPOPDVE). Ta zakon je namreč začel veljati šele 31.12.2020, pri čemer je njegova določba iz 117. člena, kjer so urejeni začasni ukrepi na področju najemnih razmerij poslovnih stavb in poslovnih prostorov, veljala do 30.6.2021. Zato se tožena stranka na uporabo te zakonske določbe ni mogla sklicevati, upoštevaje da je tožeča stranka še pred veljavnostjo tega zakona odstopila od najemne pogodbe. Pred tem (v okviru prvega vala epidemije Covid-19) pa takšna ali podobna specifična pravna podlaga ni obstajala.
OZ-UPB1 člen 33, 33/3, 33/4, 59, 59/2.. ZGD-1 člen 623, 623/4.
predpogodba - obligacijski zahtevek na izpolnitev obveznosti - odložni pogoj - oddelitev družbe - ničnost pogodbe zaradi predmeta - nesklepčen tožbeni zahtevek
Na podlagi predpogodbe bi tožeča stranka lahko zahtevala samo sklenitev glavne pogodbe, to je prodajne pogodbe, ne pa tudi izpolnitve odložnega pogoja.
Vpis v zemljiško knjigo je dopusten samo proti tistemu, ki je v zemljiški knjigi v času vložitve zemljiškoknjižnega predloga (v trenutku začetka postopka) vpisan kot lastnik ali imetnik druge knjižne pravice, na katero se vpis nanaša. Gre za načelo (knjižnega) pravnega prednika, ki je opredeljeno v 9. in dodatno konkretizirano v 150. členu ZZK-1.
solastnina - gradnja večstanovanjskega objekta - razdelitev solastne nepremičnine - dejanska raba nepremičnin - sprememba solastniških deležev na nepremičnini - dogovor solastnikov - dogovor o pridobitvi oziroma povečanju solastniškega deleža - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila
Dejanska raba večjega ali manjšega dela zemljišča ne more vplivati na velikost (spremembo) solastniškega deleža.
Z vlaganji v solastnino, na kateri so deleži že določeni, se razmerja med solastniki ne morejo spremeniti, razen če bi o tem obstajal izrecen dogovor.
Ta dogovor bi predstavljal obligacijsko podlago za povečanje solastniških deležev tožnikov, zato bi slednji pridobili nedenarno terjatev, da od drugega solastnika, katerega solastniški delež bi se zmanjšal (toženca), zahtevajo izstavitev ustreznega zemljiškoknjižnega dovolila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSK00050456
ZPP-A člen 66, 66/1, 132.. ZFPPIPP-UPB8 člen 151, 296, 296/5.. OZ-UPB1 člen 249, 336, 336/1.. ZPP člen 319, 319/3, 339, 339/1.. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40.
nova dejstva in dokazi - novela ZPP-E - postopek prisilne poravnave - zastaranje terjatev iz gospodarske pogodbe - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - procesni pobotni ugovor - posledice neprijave terjatve v stečajnem postopku - nagrada in stroški sodnega izvedenca
17.9.2017 je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP-E), ki je v četrtem odstavku 66. člena1 predpisal dodaten razlog, da lahko stranke tudi po prvem naroku za glavno obravnavo navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze in uveljavljajo ugovore zaradi pobota in zastaranja. Takšne novote so dopustne, če po presoji sodišča ne bi zavlekle reševanje spora.
ZVEtL-1 člen 43.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.. ZNP-1 člen 42.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, zgrajeni pred januarjem 2003 - določitev pripadajočega zemljišča za območje greznic in malih čistilnih naprav ter površin, potrebnih za dostop do njih - funkcionalno zemljišče, potrebno za redno rabo stavbe - obseg pripadajočega zemljišča - ugotovitev namembnosti zemljišča - pretekla raba zemljišča - neobrazloženost odločitve - nemožnost preizkusa sklepa
Sodišče prve stopnje je očitno sledilo izvedencu, da greznica na obravnavanem prostoru ni dovoljen način odvajanja odpadnih vod. Predlagatelja sta v pripombah na izvedeniško mnenje grajala le njegov predlog, naj se problem uporabe greznice reši s služnostjo, v zvezi z vprašanjem, ali je greznica dovoljen način odvajanja odplak na obravnavanem območju, pa sta navedla le, da to vprašanje za ta postopek ni pomembno. To vprašanje izpostavljata kot sporno šele v pritožbi, in še to zgolj pavšalno, ne da bi konkretizirano navedla, da na podlagi veljavnih pravnih aktov nista dolžna in zakaj ne zagotoviti odvajanja odpadnih voda v javno kanalizacijo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00058732
ZVEtL-1 člen 43, 43/1, 43/1-1.. ZVEtL člen 7, 7/4, 7/4-1.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - pravnomočno odločena stvar - ponovno odločanje o pravnomočno odločeni zahtevi - objektivne in subjektivne meje pravnomočnosti - zavrženje predloga - sprememba zakona - obrazloženost sklepa
Tako v predhodni kot v tej zadevi sta se predlagatelja sklicevala na to, da sta solastnika stanovanjskega objekta na parceli št.202 in predlagala, da sodišče severni del parcele št. 200/17 določi (ugotovi) kot pripadajoče zemljišče. V tem smislu je podana istovetnost njunega predloga.
Ne drži, da v prejšnjem postopku ni bil presojan kriterij, katero zemljišče je bilo kot neposredno namenjeno ali potrebno za redno rabo stavbe načrtovano v prostorskih aktih ali določeno v upravnih dovoljenjih, na podlagi katerih je bila zgrajena stavba predlagateljev. Sodišče se je s tem vprašanjem ukvarjalo, le zaključki so drugačni, kot si želita pritožnika.
Sedanji 43. člen ZVEtL-1 dejansko povzema merila (v smislu osnovnih, primeroma navedenih napotil), ki jih je določal že prej veljavni zakon, vendar so v novem zakonu njihova medsebojna razmerja urejena drugače. Temeljni koncept odločanja ostaja isti.
nasilje v družini - preprečevanje nasilja v družini - ukrepi sodišča zaradi nasilnih dejanj - napotitev v programe - nevladna organizacija - Društvo za nenasilno komunikacijo - diskrecija sodišča - zagrožena denarna kazen
Napotitev iz 19.a člena ZPND ne predstavlja ukrepa, saj ta ni primeroma navedena v 19. členu ZPND, ki govori o ukrepih, ampak je določena v posebnem členu in se lahko izreče ob izdaji ukrepa. Sankcioniranje, ki je določeno v 22.č členu ZPND pa je omejeno le na točno določne primere, ki so v njem taksativno navedeni in zato ne more veljati tudi za napotitev iz 19.a člena ZPND.
predkupna pravica - izbris vknjižbe predkupne pravice - vknjižba prenehanja pravice - vknjižba prenehanja časovno omejenih pravic - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - prenehanje predkupne pravice
Pri predkupni pravici, vpisani v korist nasprotnega udeleženca, ni vpisan podatek o dnevu prenehanja pravice, zato ni mogoče uporabiti določb 42. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1), ko pogojev za vknjižbo prenehanja pravice ni potrebno dokazovati s posebno listino. Ne gre za časovno omejenost pravice v smislu 21. člena ZZK-1.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00062732
KZ-1 člen 34, 205, 205/1, 205/1-1.
kaznivo dejanje velike tatvine - poskus
Obtoženec je s silo in s pomočjo vžigalnika že uspel nekoliko odpreti vrata v ribarnico, kar pomeni, da uporabljen način odpiranja vrat ni bil že vnaprej obsojen na neuspeh. Dejstvo je le, da so ga pri dejanju zalotili policisti, zato je dejanje ostalo pri poskusu. Okoliščina, da je bil v času storitve kaznivega dejanja pod vplivom psihoaktivnih snovi pa ne pomeni, da obtoženec ne bi mogel odpreti vrat v ribarnico, kot smiselno trdi pritožnik.
Pri zavarovanju pred odgovornostjo lahko oškodovanec zahteva neposredno od zavarovalnice povrnitev škode, ki mu je nastala zaradi dogodka, za katerega odgovarja zavarovanec (prvi odstavek 965. člena Obligacijskega zakona, v nadaljevanju OZ). V obravnavanem primeru je podano zavarovanje odgovornosti, katerega posebnost je v tem, da je obveznost zavarovalnice nastala šele takrat, ko je oškodovanec od nje zahteval odškodnino. To pa pomeni, da je treba biti tudi v obravnavani odškodninski zadevi pozoren na značilna ravnanja oškodovanca, ki so lahko podlaga za delno razbremenitev odgovornosti zavarovalnice.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00055207
KZ-1 člen 29, 29/3, 115, 115/1, 116, 116/1, 116/1-1.
umor - kaznivo dejanje umora - zakonski znaki - kvalifikatorna okoliščina - umor na zahrbten način - kaznivo dejanje uboja - sprememba prvostopne sodbe na drugi stopnji
Za to, da je mogoče nekomu očitati, da je drugemu vzel življenje na zahrbten način, je bistveni predpogoj to, da oškodovanec obtožencu zaupa v tolikšni meri, da napada v nobenem primeru ne pričakuje, pri čemer pa napadalec prav to situacijo izkoristi.
odškodninska odgovornost delodajalca - deljena odgovornost - soprispevek delavca k škodnemu dogodku - zahtevek Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS)
Če je podana soodgovornost delavca, je regresni zahtevek ZZZS omejen na del, za katerega odgovarja delodajalec. Zato je treba vse ugovore v zvezi z deljeno odškodninsko odgovornostjo zaradi delovanja več vzrokov na nastanek škode presojati v skladu s splošnimi pravili Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) o deljeni odgovornosti (171. člen OZ).
vknjižba prepovedi odtujitve in obremenitve - utemeljenost predloga za vpis v zemljiško knjigo - nesklepčnost predloga - delna ugoditev zemljiškoknjižnemu predlogu - stroga formalnost zemljiškoknjižnega postopka
Zemljiškoknjižni postopek je strogo formalen in zemljiškoknjižno sodišče preizkuša le skladnost med listino in predlogom. Če te skladnosti ni, gre za nesklepčen predlog, ki mu ni mogoče ugoditi niti delno.
stiki med otrokom in staršema - stiki med očetom in otrokom - stiki otroka s staršem - stiki brez prenočevanja - varstvo koristi otroka - korist mladoletnega otroka - preživnina - plačilo preživnine za otroka - sposobnosti in zmožnosti preživninskega zavezanca - preživljanje otroka pred določitvijo preživnine - dokaz s sodnim izvedencem - dokazno vrednotenje izvedenskega mnenja
Sodna izvedenka psihiatrične stroke Č. Č., katere naloga je bila opredeliti se do pritožnikovih sposobnosti imeti primerne in neobremenjene stike s hčerko, je sicer res ugotovila, da je toženec sposoben izvajati ustrezne stike s hčerko in to tudi preko noči. A odločitev v sodbi temelji predvsem na kasneje izdelanem izvedeniškem mnenju dr. F. F. in dr. D. D., pri čemer mnenje prvega temelji na uporabi ustreznih diagnostičnih postopkov in osebnem pregledu obeh staršev in deklice, mnenje druge pa na podlagi klinično-psihološkega pregleda tožnice in deklice (pritožnik se na vabila za pregled te izvedenke ni odzval). Mnenje izvedenke Č. Č. torej za razliko od nadaljnjih dveh mnenj ni upoštevalo koristnosti stikov z vidika deklice. Oba kasnejša izvedenca pa sta menila, da so v dekličino korist stiki na način, kot potekajo ob izdaji sodne odločbe na podlagi začasne odredbe, torej brez prenočevanja.
predlog za postavitev izvedenca - nova dejstva in dokazi v ponovljenem postopku
Sodni izvedenci so osebe, imenovane za neomejen čas, s pravico in dolžnostjo, da sodišču na njegovo zahtevo predložijo izvid in mnenje o strokovnih vprašanjih, za katera tako določa zakon ali glede katerih sodišče meni, da mu je pri njegovi presoji potrebna pomoč strokovnjaka. Tudi sodni cenilci so osebe, imenovane za neomejen čas, s pravico in dolžnostjo, da sodišču na njegovo zahtevo predložijo izvid o gospodarskih lastnostih stvari ali pravice in cenitev njene vrednosti ali vrednosti na njej povzročene škode. Oboji se morajo za svoje delo strokovno izpolnjevati ter se seznanjati z novimi dogajanji in metodami v stroki. Zakon o pravdnem postopku (ZPP) v 18. poglavju (dokazi in izvajanje dokazov) v členih od 243 do 256 ureja zgolj institut izvedenca, zato je pritožbeno sodišče v sklepu Cpg 12/2019 z dne 4.7.2019 zapisalo, da (lahko s procesnega vidika) dokazni predlog za postavitev izvedenca vključuje tudi dokazni predlog za postavitev cenilca. Vendar pa je v konkretnem primeru ključna (smiselna) uporaba določbe drugega odstavka 351. člena ZPP, ki omogoča, da stranki tudi po instančni razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje navajata nov dejstva in predlagata nove dokaze. V omenjenem razveljavitvenem sklepu je namreč pritožbeno sodišče opozorilo na uporabo pravne podlage, ki je pomembna za odločitev v sporu, pri čemer se dotlej nobena stranka na to pravno podlago ni izrecno sklicevala (niti je ni zaznalo sodišče prve stopnje) in v tej zvezi strankam ni bilo mogoče očitati nezadostne skrbnosti. Sodišče je namreč dolžno izvajati materialno procesno vodstvo (258. člen ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSK00051091
ZFPPIPP člen 132, 280, 280/2-1.. ZPP člen 343, 343/1, 343/4.
pravne posledice začetka stečajnega postopka na izvršilni postopek - ustavitev izvršbe - pridobitev ločitvene pravice v izvršilnem postopku pred začetkom stečajnega postopka - pritožba tretjega - pomanjkanje pravnega interesa - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Če je upnik v stečajnem postopku pravočasno prijavil terjatev in ločitveno pravico, mora izvršilno sodišče ustaviti postopek o izvršbi, ne da bi razveljavilo dejanja v tem postopku, na podlagi katerih je upnik pridobil ločitveno pravico, in odločiti, da ta ločitvena pravica ostane v veljavi. Bistvo tega (procesnega) sklepa je samo v tem, da se spremeni vrsta postopka, izvršba se (v fazi, v kakršni je) zaradi načela enakega obravnavanja upnikov nadaljuje kot generalna izvršba v stečajnem postopku. Na položaj pritožnika kot tretjega v izvršilnem postopku zato izpodbijani sklep ne vpliva, kar pomeni, da za pritožbo nima pravnega interesa.
vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - kmetijsko zemljišče - listina primerna za vpis lastninske pravice - neurejeno zemljiškoknjižno stanje - lastninjenje kmetijskih zemljišč po ZSKZ - prenos zemljišč na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov - potrdilo o odobritvi pravnega posla in potrdilo, da odobritev ni potrebna
Presoja primernosti listine, ko se predlaga vpis lastninske pravice v korist države.