KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00084551
KZ-1 člen 70, 70/2, 73, 73/2, 308, 308/3. ZKP člen 498.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - odmera kazni - obteževalne in olajševalne okoliščine - priznanje krivde - varnostni ukrep odvzema predmetov - fakultativni odvzem predmetov - nevarnost, da bo predmet ponovno uporabljen za kaznivo dejanje
Potencialna nevarnost telefona ni v sami elektronski napravi, temveč v podatkih, ki so v njej shranjeni. Obdolženec ima iz naslova pravice do obrambe (razen v izjemnih primerih)1, možnost zahtevati kopijo vseh podatkov (istovetne kopije telefona), torej tistih, ki se uporabljajo kot dokaz v kazenskem postopku in tudi tistih, ki s kaznivim dejanjem niso povezani in jih storilec hrani za zasebne namene (slike, sporočila, datoteke, imenik stikov...). Glede na to, da ima obtoženec v vsakem primeru dostop do podatkov telefona in ima pravico tudi do njihove kopije, razlog za odvzem telefona v obravnavanem primeru ne morejo biti podatki, ki so v telefonu vsebovani in ki bi jih obtoženec v bodoče lahko uporabil pri izvršitvi kaznivega dejanja. To pa pomeni, da namena varnostnega ukrepa z odvzemom telefona ni mogoče učinkovito uresničiti.
Ker je bivanje v prostorih, za katere predlagatelj trdi, da so njegov dom, povsem neodvisno od dogajanja na mansardni etaži, ki je predmet inšpekcijskega postopka in upoštevaje, da gre pri objektu, za katerega je izrečen ukrep, za novogradnjo in gradbišče, z navedenim ukrepom že po sami naravi stvari ne more priti za poseg v dom.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00087980
KZ-1 člen 173, 173/1, 173/4. ZKP člen 394, 394/1.
kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - zakonski znaki kaznivega dejanja - drugo spolno dejanje - zadovoljevanje spolnega nagona - spolna nedotakljivost - privilegirana oblika kaznivega dejanja - sprememba oprostilne sodbe v obsodilno
V obravnavanem primeru je nedvomno šlo za dotike teles med obtožencem in vsemi tremi oškodovankami, vendar so bili ti dotiki storjeni preko oblačil ter rahli, prekratki in preblagi (ni šlo za dolgotrajno prijemanje, stiskanje, otipavanje ali božanje intimnih delov), da bi bilo moč zaključiti o spolnih dejanjih v smislu prvega odstavka 173. člena KZ-1. Takšne dotike gre zato šteti zgolj za privilegirano obliko kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let po četrtem odstavku 173. člena KZ-1.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00088055
KZ-1 člen 49, 49/2, 308, 308/3.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - kazenska sankcija - odmera kazni - obteževalne okoliščine - direktni naklep
Zagovornik upravičeno graja dejstvo, da je sodišče prve stopnje kot obteževalno okoliščino štelo, da je obtoženec dejanje izvršil z direktnim naklepom. Kot pravilno opozarja zagovornik, gre za znak kaznivega dejanja in ga kot takega ni mogoče upoštevati kot obteževalno okoliščino, saj se očitano dejanje lahko izvrši le z direktnim naklepom.
Ker gre za znak kaznivega dejanja, pridobitve premoženjske koristi ni mogoče upoštevati kot obteževalne okoliščine, še posebej glede na očitek najmanj 1,00 EUR plačila.
odvzem premoženjske koristi pravni osebi - pričetek teka zastaranja - pravnomočnost sodne odločbe - znesek protipravne premoženjske koristi
Temelj odvzemu premoženjske koristi predstavlja pravnomočna odločba Tržnega inšpektorata. Po določbi drugega odstavka 191. člena ZP-1 se v odločbi oziroma sodbi o prekršku izreče samo odvzem premoženjske koristi, če naj se premoženjska korist odvzame pravni osebi. Znesek, ki se odvzame, pa se določi v posebnem postopku pred sodiščem z uporabo določb o odvzemu premoženjske koristi drugemu prejemniku koristi po zakonu, ki ureja kazenski postopek, to je po Zakonu o kazenskem postopku. Povedano pomeni, da se posebni sodni postopek za odvzem premoženjske koristi lahko začne šele po pravnomočnosti odločbe, s katero je bilo odločeno, da se premoženjska korist odvzame. Zato za začetek teka zastaranja ni pomembno, kdaj je bil storjen prekršek, odločilno je, kdaj je bila odločitev o odvzemu pravnomočna. Od takrat naprej začne teči zastaranje izvršitve terjatve, kar pomeni, da izvršitev terjatve (odmera in nato še izterjava premoženjske koristi) še ni zastarala.
preizkus ali so še dani razlogi za pripor - begosumnost - utemeljen sum - nespremenjene okoliščine
Iz izpodbijanega sklepa izhaja ugotovitev sodišča prve stopnje, da so razlogi, ki so narekovali odreditev pripora zoper obdolženca, ob vložitvi obtožnice niso spremenili in so še vedno podani. Tako je ugotovljeno, da je še vedno podan utemeljen sum, da je obdolženec storil očitano kaznivo dejanje, da je še vedno podana konkretna in realna begosumna nevarnost obdolženca ter da je pripor neizogibno potreben in sorazmeren ukrep.
Katero je tisto ravnanje, ki bi ga morala odgovorna oseba opraviti, pa ga ni, je treba presojati z vidika časovnega trenutka, ko bi to dejanje moralo biti opravljeno.
Konvencija ZN o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (Dunajska konvencija) člen 1, 4, 35, 35/1, 35/2, 38. 39. 40. 44. 45, 50, 74. ZMZPP člen 19, 20. ZPP člen 125a, 125a/4, 339, 339/1.
mednarodna prodaja blaga - stvarne napake predmeta prodaje - pobot (kompenzacija) - odgovornost prodajalca za stvarne napake - jamčevalne sankcije
Konvencija združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (v nadaljevanju CISG) se uporablja, če imata stranki sedeža v različnih državah (člen 1/1 CISG). Konvencija se uporablja neposredno, to je na podlagi avtonomnih predpostavk uporabe, če imata stranki sedeža v državah, ki sta pogodbenici konvencije (v državi članici).
ZG člen 17, 17/1, 17/4, 17/6, 77c, 77c/1, 77c/1-1, 77c/2. ZP-1 člen 8, 15, 15/2, 15a. KZ-1 člen 30.
odgovornost pravne osebe za prekršek - opis dejanja - dejanska zmota - odgovorna oseba - dolžno nadzorstvo - opustitev dolžnega nadzorstva - opustitev dolžnega ravnanja odgovorne osebe pravne osebe
Pri nadzorstvu gre za vse ukrepe, ki jih je treba izvesti, da se prepreči prekršek, torej tudi za dajanje ustreznih navodil. Da je bila seznanitev z vsemi informacijami, potrebnimi za izvedbo naročenega dela, dolžnost prav vodje obrata, ne more biti dvoma. Uvedba v delo namreč predpostavlja obveščanje o vseh okoliščinah, v katerih se izvaja delo. Prekrškovni organ je zato vodjo obrata pravilno štel za odgovorno osebo. Iz izreka izhaja, v čem je bila opustitev odgovorne osebe. Že s tem, da bi izvajalce opozoril, da niso vsa označena drevesa predmet dogovorjenega dela, bi lahko storilec preprečil nedovoljeno sečnjo. Ker je torej do prekrška prišlo zaradi njegove opustitve (iz izreka odločbe izhaja vzročna zveza med opustitvijo in prekrškom) je bilo v odločbi dovolj argumentirano, zakaj je opustitev dolžnega nadzorstva v konkretnem primeru po moči in učinku enaka neposredni izvršitvi prekrška.
preizkus ali so še dani razlogi za pripor - obstoj utemeljenega suma - priporni razlog ponovitvene nevarnost
Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev izdalo na podlagi ugotovitve, da se okoliščine od zadnjega sklepa o priporu niso v ničemer spremenile. Podan je utemeljen sum, da so storili očitano jim kaznivo dejanje, ocenilo pa je dalje tudi, da je pri vseh treh obtožencih še vedno podana realna nevarnost, da bodo na prostosti storili kaznivo dejanje.
izločitev dokazov - hišna preiskava - obrazložitev odredbe - sodna presoja - utemeljeni razlogi za sum - test sorazmernosti - nujnost posega
Dejstvo, da odredbe niso tako vsebinsko obrazložene, kot bi obramba glede na ustavno sodno prakso sedaj pričakovala, je torej pripisati tedaj veljavnemu standardu obrazložitve in ne pomanjkljivi presoji preiskovalnega sodnika. Smisel spremenjene ustavno-sodne prakse je v tem, da je že iz obrazložitve odredb razvidno, da je sodnik dejansko opravil svojo garantno funkcijo, in ne več, da se je zgolj skliceval na predlog državnega tožilca, zaradi česar je tudi potrebno, da za svojo odločitev navede konkretne razloge, ki razumnega človeka prepričajo, da so pogoji iz prvega odstavka 214. člena ZKP izpolnjeni. Taka obrazložitev pa po mnenju pritožbenega sodišča zahteva, da so v njej navedeni že zbrani dokazi ter ugotovljena dejstva in okoliščine z vidika standarda utemeljenih razlogov za sum. Preiskovalni sodnik mora torej navesti, kateri so tisti razlogi, ki utemeljujejo sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje. Ker gre za zgodnjo fazo predkazenskega postopka, ko se še zbirajo obvestila in dokazi, pa je tudi razumljivo, da se preiskovalni sodnik v odredbi še ne more spustiti v podrobno oceno takega gradiva, temveč ta ocena zadošča zgolj za osnovo utemeljenih razlogov za sum.
odreditev pripora - priporni razlog begosumnosti - sorazmernost in nujnost ukrepa - skrajšani postopek
Sodišče prve stopnje je logično zaključilo, da je podana begosumnost ter je to ugotovitev tudi prepričljivo obrazložilo. Obdolženki je namreč vročilo obtožni predlog, ob tem pa jo tudi opozorilo, da je dolžna sodišče obveščati o spremembi prebivališča. Pravilno je zaključilo, da te svoje dolžnosti ni izpolnila, ker se je preselila in o tem sodišča ni obvestila. Nadalje je obdolženki vročilo vabilo na glavno obravnavo, vendar obdolženka na sodišče ni pristopila. Glede na dejstvo, da obdolženka ni pristopila na naroke za glavno obravnavo ter hkrati tudi ni obveščala sodišča o preselitvi, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da so podani pogoji za odreditev pripora po 1. točki prvega odstavka 432. člena ZKP, kar je tudi natančno in prepričljivo obrazložilo.
kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - zakonski znaki kaznivega dejanja - spolni napad - spolno dejanje - kršitev spolne nedotakljivosti - odmera kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine - posebne olajševalne okoliščine - omilitev kazni
Obtoženemu se očita, da je mladoletno oškodovanko večkrat preko oblačil prijel za prsi in se enkrat preko hlač dotaknil njenega spolovila. Prišlo je torej do dotikanja teles oziroma fizičnega stika, ki ni bil tako bežen in površen, kot skuša to prikazati pritožnica, obtoženi pa je oškodovanki ob tem tudi izražal občudovanje njenih prsi in jo spraševal o morebitni spolni aktivnosti ter tako obtoženčevo otipavanje oškodovanke nedvomno predstavlja ravnanje, kot ga predvideva zakonodajalec za opredelitev spolnega dejanja po prvem odstavku 173. člena KZ-1 in ni mogoče slediti navedbam o tem, da obtoženčeva ravnanja niso bila spolno motivirana.
S prekomernimi obremenitvami cestna infrastruktura izgublja na na kakovosti in trajnosti. Po drugi strani pa se z obremenitvijo vozila nad najvišjo, s strani proizvajalca določeno, premosorazmerno zmanjša možnost za varno upravljanje z vozilom (torej tudi v primeru, če ni hkrati presežena obremenitev, dovoljena s predpisi). Prav zato, ker obremenitve, ki so višje od s strani proizvajalca dovoljenih, predstavljajo nevarnost za varnost cestnega prometa, je bilo treba to kršitev opredeliti kot prekršek. Oba prekrška nista v razmerju inkluzije, saj ni nujno, da storilec, ki na primer krši prepoved iz 31.a člena ZCes-1, hkrati krši tudi določbo 31. člena. Enako pa velja obratno. Prekrška nista niti v razmerju konsumpcije, saj, kot rečeno varujeta različni dobrini.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00083272
ZKP člen 61, 61/1, 344, 344/1, 357, 357-4, 392. KZ-1 člen 90, 211, 211/1, 214.
kaznivo dejanje goljufije - kaznivo dejanje oderuštva - sprememba pravne opredelitve dejanja - seznanitev - nepravilno oziroma zmotno ugotovljeno dejansko stanje - delna razveljavitev sodbe - oškodovančev prevzem kazenskega pregona - obtožba upravičenega tožilca - opis kaznivega dejanja - isti historični dogodek - zavrnitev obtožbe - zastaranje kazenskega pregona
Dejstvo, da je obtoženec predlog za izvršbo vložil preko pooblaščenega odvetnika, tudi po oceni pritožbenega sodišča samo po sebi ne predstavlja dileme, ali se je zaradi tega zavedal protipravnosti svojega ravnanja.
Splošno stališče sodišča, da imajo odvetniki vlogo pri varovanju pravnega reda, lahko izhaja le iz ustavnega položaja odvetništva kot dela pravosodja, ni pa, kot rečeno, v ničemer zatrjevano, da naj bi obtoženi B. B. oziroma C. C. kot napeljevalec k temu kaznivemu dejanju, predpostavljala, da je njuno početje zaradi pooblastila odvetniku, dopustno.
Če oškodovanec kot tožilec dejanje opiše drugače, kot je to storil državni tožilec ali če npr. spremeni izvršitveno obliko kaznivega dejanja, kot je to v obravnavani zadevi, je treba presoditi le, ali je še vedno mogoče govoriti o istem historičnem dogodku ali gre za povsem drugo dejanje oz. očitek. Pritožnik ima prav, da oškodovanec kot tožilec ni dolžan dosledno slediti opisu dejanja v obtožbi, ki je bila s strani državnega tožilca umaknjena, saj sam nekatera dejstva lahko oceni drugače. Če opis dejanja v obtožbi spremeni, je pri tem vezan na pravila iz prvega odstavka 344. člena ZKP, glede katerih se je že izoblikovala sodna praksa. Iz številnih odločb (npr. sodba VSRS I Ips 24137/2015 z dne 7.9.2023) izhaja stališče, po katerem državni tožilec lahko prosto razpolaga z obtožbo, pri čimer ni potrebno, da se na glavni obravnavi pokažejo nova dejstva, na podlagi katerih bo spremenil obtožbo, temveč zadostuje njegova ocena, da se je spremenilo dejansko stanje.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1, 201/1-3, 207, 207/2.
preizkus ali so še dani razlogi za pripor - obstoj utemeljenega suma - priporni razlog begosumnosti - priporni razlog ponovitvene nevarnost - nujnost in sorazmernost ukrepa
Izpodbijani sklep je ugotovitveni sklep, ki je izdan na podlagi drugega odstavka 207. člena ZKP, kar pomeni, da se razlogi za pripor presojajo glede na spremenjene okoliščine. Če teh ni ali niso bistvene, sodišče prve stopnje ni dolžno podrobneje utemeljevati zaključkov, o katerih je v predhodno izdanih sklepih že podalo razloge in odgovorilo na navedbe obrambe.
opis prekrška - opisano dejanje ni prekršek - elektronska registracija - ustavitev postopka o prekršku
Določbo „elektronska registracija v skladu s predpisi“ je zato treba v situaciji, ko naprava ne deluje pravilno ali na njej ni dobroimetja, razumeti tako, da mora cestninski zavezanec ob vstopu na cestninsko cesto (oziroma ko prevozi prvo cestninsko točko) preveriti, ali naprava deluje pravilno in se, če ugotovi, da ne, ustaviti na prvi informacijski cestninski točki in napako odpraviti. Šele če tega ne stori, stori prekršek po peti alineji petega odstavka 50. člena ZCestn. V opisu dejanja v predmetnem plačilnem nalogu je sicer prekrškovni organ navedel, da storilec ni izvedel elektronske registracije in da je bil opozorjen, da mikrovalovna komunikacija ni stekla, manjka pa konkretizacija zakonskega znaka, to je, da se ni ustavil na prvi uporabniški točki in napake ni odpravil.
podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - obstoj utemeljenega suma - priporni razlog ponovitvene nevarnost - nujnost in sorazmernost ukrepa
Obstoj utemeljenega suma izpodbijajo vsi trije zagovorniki, vendar je na njihove očitke že odgovorilo sodišče prve stopnje v dosedanjih odločitvah ter tudi po oceni pritožbenega sodišča ne uspejo izpodbiti ugotovitev sodišča prve stopnje, še posebej, ker so bili vsi trije obdolženci zaustavljeni v vozilu, v katerem se je droga nahajala, na vreči, v kateri je bila droga, pa so bile najdene biološke sledi vseh treh obdolžencev, pri čemer noben od njih ni zaposlen.
gospodarska javna služba - lokalna samouprava - izpodbijanje sklepa skupščine - izpodbijanje sklepa skupščine d. d. - imenovanje članov nadzornega sveta - ničnost sklepa - pravni interes
Sprejem sklepa s strani samo enega družbenika, pri čemer je bil drugi družbenik iz odločanja popolnoma izključen, ne da bi bila za to podlaga v zakonu, je gotovo v nasprotju z bistvom družbe z omejeno odgovornostjo. Ne gre le za formalno kršitev (napake pri vabljenju), temveč je ta kršitev prerasla v vsebinsko in je podan ničnostni razlog iz tretje alineje 390. člena ZGD-1. Povedano še toliko bolj velja za toženo stranko, ki je javno podjetje, saj je v javnem interesu, da imata na upravljanje podjetja možnost vpliva obe lokalni skupnosti, ki imata v njem svoj poslovni delež. Toženka je bila namreč ustanovljena za zagotavljanje javne službe v obeh lokalnih skupnostih, obe lokalni skupnosti za izvajanje gospodarskih javnih služb na svojem območju odgovarjata in je za pravilno delovanje tožene stranke podan tudi javni interes.
Ne glede na to, da je prekrškovni organ o obeh prekrških odločil z isto odločbo, gre še vedno za dva različna prekrška, ki naj bi bila storjena z dvema različnim dejanjema, zato plačilo globe za en prekršek ne vpliva na dovoljenost zahteve za sodno varstvo za drug prekršek. Tudi sicer je bil storilcu za prekršek po šestem odstavku 110. člena ZPrCP izrečen opomin, določbo 57.c člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) pa je mogoče uporabiti le, če je storilcu izrečena globa.