zahteva za sodno varstvo - dokazno breme lastnika vozila - prepozen dokazni predlog
Nobene ovire pa ni bilo, da ne bi pritožnik že v zahtevi za sodno varstvo predlagal zaslišanje osebe, s katero zatrjuje, da je v spornem času bil. Dokazni predlog, podan šele na zaslišanju, je zato prepozen.
ARBITRAŽNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSK00053739
ZPP člen 18, 18/1. ZIZ člen 41, 41/7, 53, 62, 62/2, 62/5. ZArbit člen 11.
sodna pristojnost - izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor sodne pristojnosti - arbitražni sporazum - pristojnost arbitraže
Določba 49. člena Pravilnika o registraciji in statusu igralcev (v nadaljevanju PRSI) med drugim določa tudi prekluzivni 90 dnevni rok za prisilno uveljavitev pravice do plačila nadomestila za prestop igralca pred Arbitražo NZS, kar pomeni, da po tem roku pravno varstvo v zvezi z neplačilom nadomestila po pravilih NZS ni več mogoče. Vendar pa ta materialnopravna določba po vsebini v ničemer ne posega v določbe pravnih aktov NZS o pristojnosti za odločanje o sporih iz tega naslova. Le-ta je skladno s statutom Nogometne zveze Slovenije (NZS) in predvsem Pravilnikom o Arbitraži podeljena izključno Arbitraži NZS in ne rednim sodiščem, zato v nobenem primeru ni mogoče slediti razlagi, da se po poteku prekluzivnega 90 dnevnega roka vzpostavi sodna pristojnost za odločanje o tem istem sporu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSK00057801
DZ člen 161, 162, 162/1. ZNP-1 člen 101.
pogoji za izdajo začasne odredbe - stroški postopka - začasna odredba o varstvu in vzgoji otroka - začasna odredba o preživnini - začasna odredba o stikih - koristi otroka kot pravni standard - selitev v tujino
Škodljivo bi bilo, če bi otroka po predhodnemu privajanju na nov dom in vključitvi v novo šolsko oziroma predšolsko okolje ločili od matere (pri kateri živita že vsaj od leta 2019 in sta nanjo navezana), začasno predodelili očetu in preselili nazaj v Slovenijo. Ta sprememba bi povzročila izgubo občutka varnosti in stabilnosti ter hudo čustveno ambivalenco, s čimer bi bil ogrožen njun zdrav psihofizični razvoj.
V predmetni zadevi gre za postopek oziroma ukrep za varstvo koristi otroka, zato odloči sodišče o stroških postopka po prostem preudarku, v skladu z določbo 101. člena ZNP-1. Glede na naravo tega postopka (ureditev razmerij med starši in otroci, kar je oziroma mora biti v interesu obeh udeležencev) je na mestu odločitev, da krijeta predlagatelj in nasprotna udeleženka vsak svoje stroške tega postopka. Kakšne posebne okoliščine, ki bi narekovale odstop od tega pravila, niso podane.
sprememba tožbe - dovolitev spremembe iz razloga smotrnosti - načelo ekonomičnosti postopka - ista dejanska in pravna podlaga tožbenega zahtevka - ista dejanska in pravna podlaga spremenjenega tožbenega zahtevka in pobotnega ugovora
V konkretnem primeru zahtevek po spremenjeni tožbi temelji na isti pravni in dejanski podlagi kot eden izmed pobotnih ugovorov tožene stranke, o katerem bo sodišče prve stopnje v postopku v vsakem primeru moralo odločati. V obeh primerih gre za zahtevek enega solastnika na delno povračilo plačanega obratovalnega (vzdrževalnega) stroška za isto solastno nepremičnino (68. člen Stvarnopravnega zakonika – SPZ), sodišče prve stopnje pa bo v tej zvezi moralo dejansko stanje ugotavljati že zaradi odločanja o pobotnem ugovoru tožene stranke. Ob upoštevanju načela ekonomičnosti postopka je tako po mnenju pritožbenega sodišča v obravnavnem primeru odločanje o spremembi tožbe smotrno za dokončno ureditev razmerja med pravdnima strankama, zaradi česar bi bilo treba takšno spremembo tožbe dovoliti (prvi odstavek 185. člena ZPP).
načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - skupno premoženje zakoncev - preizkus terjatev v stečajnem postopku - določitev deleža dolžnika na skupnem premoženju - listina kot podlaga za vpis - dovoljenost vpisa glede na stanje zemljiške knjige
S sklepom stečajnega sodišča, ki s stališča nasprotnega udeleženca niti ni bil izdan v kontradiktornem postopku in v njem ni sodeloval, ni mogoče poseči v vknjiženo lastninsko pravico pritožnika, ki sploh ni bil stranka stečajnega postopka.
ZTro-1 člen 1, 1/1, 8, 8/3.. ZFPPIPP-UPB8 člen 325-347.. OZ-UPB1 člen 299, 299/2.
prodaja premoženja v stečajnem postopku - trošarinsko blago - pravno nasledstvo - zavezanec za plačilo trošarine
V 5. poglavju ZFPPIPP je v pododdelku 5.8.2. (členi od 325 do 347) urejena prodaja premoženja stečajnega dolžnika v stečajnem postopku. Prodaja premoženja stečajnega dolžnika se lahko pravi posamično, lahko pa se premoženje stečajnega dolžnika proda tudi kot poslovna celota zaradi nadaljnjega opravljanja podjema s strani kupca (343. člen ZFPPIPP). V tem primeru preidejo s plačilom kupnine na kupca kot pravnega naslednika stečajnega dolžnika pri podjemu poleg lastninske pravice ali drugih premoženjskih pravic na premoženju, tudi vse pravice, ki so povezane s pravnim položajem stečajnega dolžnika pri opravljanju podjema (koncesije, licence, pravice na podlagi atestov in dovoljenj, pravica do najema, pravica uporabe imena).
začasna odredba - stroški postopka v zvezi z začasno odredbo - začasna odredba v pravdnem postopku - povračilo stroškov glede na uspeh v pravdi - poseben sklep o stroških postopka
Stroški postopka v zvezi z začasno odredbo so del pravdnih stroškov, o teh pa je praviloma odločeno ob koncu postopka, glede na končni uspeh v pravdi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSK00056678
ZPSPP člen 29, 29/3.. ZPP člen 435, 435/2.
izpraznitveni nalog - nalog za izpraznitev poslovnega prostora - ugovor - neobrazložen ugovor
Ugovor je obrazložen, če so v njem navedena dejstva, s katerimi ga stranka utemeljuje in predlagani dokazi. V nasprotnem se šteje, da je ugovor neutemeljen.
Toženec se je v ugovoru skliceval na nekakšen ustni dogovor o poravnavi dela najemnine s svojimi storitvami. Vendar pri tem ni navedel, za katere storitve in kakšen znesek poplačila naj bi pri tem šlo, niti kdaj naj bi ta njegova nasprotna dajatev (storitev) zapadla v plačilo. V zvezi s tem tudi ni podal nobenih dokaznih predlogov. Njegove navedbe so povsem pavšalne in dokazno nepodkrepljene.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00055331
KZ-1 člen 37, 37/2, 307, 307/1.
opis kaznivega dejanja - kaznivo dejanje nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksplozivov - napeljevanje h kaznivemu dejanju - dokazna ocena
V opisu dejanja v obtožbi in v izreku sodbe je med drugim navedeno, da je obtoženka preko Facebook messengerja kontaktirala s pripadnikom Slovenske vojske in ga prosila, če ji lahko priskrbi pištolo ali mino ali bombo ali dinamit, kar potrebuje, da bi z obličja izbrisala svoje starše in sestro. Zato opis ravnanja, kot se očita v obtožnici, vsebuje vse zakonske znake kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva po prvem odstavku 307. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 37. člena KZ-1.
tožba za izpraznitev nepremičnine - umik tožbe - umik tožbe zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka - dolžnost povrnitve pravdnih stroškov v primeru umika tožbe zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka - stroški postopka - nedopustne pritožbene novote
Umik tožbe, z izrecno navedbo, da je ta umik povezan z izpolnitvijo tožbenega zahtevka, je prvostopenjsko sodišče posredovalo toženki, ki se v zvezi s tem ni izjavila oziroma teh trditev (ki so prvenstveno dejanske narave) ni prerekala.
Obširne (in dokazno nepodprte) navedbe, da se je morala izseliti po krivdi oziroma zaradi vicioznega ravnanja tožnika, podala šele v pritožbi, brez ustreznih (pravno relevantnih) pojasnil, zakaj jih ni mogla navesti že pred sodišče prve stopnje.
OZ-UPB1 člen 633, 635, 635/2.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8,15, 458, 458.
podjemna pogodba - jamčevanje za stvarne napake - pobotni ugovor - kršitev določb o postopku v sporih majhne vrednosti
Če je naročnik o napakah pravočasno obvestil podjemnika, lahko tudi po izteku tega roka z ugovorom zoper njegov zahtevek za plačilo uveljavlja svojo pravico do znižanja plačila in do povračila škode (drugi odstavek 635. člena OZ). Pogoj je torej pravočasno grajanje, poleg tega pa je ugovor vezan na zahtevek na plačilo storitve, v zvezi s katero je naročnik uveljavljal napake in ne na katerikoli zahtevek (kot je bilo v predmetni zadevi, saj se je zahtevek tožeče stranke nanašal na drug življenjski dogodek).
ZP-1 člen 14, 14.a.. ZDCOPMD člen 37.a, 37.a/1, 40.č, 40.č/1.
sprememba sodbe sodišča prve stopnje - odgovornost samostojnega podjetnika - opustitev dolžnega ravnanja - opustitev dolžnega nadzora - izrek odločbe o prekršku - opis prekrška v izreku - pravica do obrambe
V predmetni zadevi je prekrškovni organ storilcu - samostojnemu podjetniku - očital opustitev dolžnosti seznanitve in opustitev dolžnosti nadzora. Navedba, da je samostojni podjetnik opustil dolžno seznanitev voznika s cestnoprometnimi predpisi in pravilno uporabo tahografa in vozniške kartice, je po prepričanju pritožbenega sodišča dovolj konkretna, saj lahko samostojni podjetnik sam izbere način seznanjanja svojih delavcev glede na njegovo poznavanje vseh okoliščin. Tak očitek tudi omogoča obrambo, saj zadošča, da storilec izkaže, kako je svoje delavce seznanjal s predpisi in pravilno uporabo (v obravnavani zadevi) tahografa in vozniške kartice. Pri opustitvi dolžnega nadzorstva pa je že po naravi stvari položaj drugačen. Konkretna dejanja, ki bi jih storilec moral izvesti, pa jih ni, bi morala biti v izreku odločbe navedena. Le v takem primeru je samostojnemu podjetniku omogočena pravica do obrambe. Iz obrazložitve odločbe sicer nekatera taka dejanja izhajajo (storilec naj dela ne bi odrejal tako, da bi imel neposredni storilec dovolj časa za upoštevanje predpisov in naj ne bi izvajal rednih kontrol in z izpiski ali prenosom podatkov iz digitalnega tahografa nadzoroval pravilne uporabe tahografa), vendar opis v obrazložitvi odločbe ne zadošča in je v tem delu pritrditi pritožbi, da opustitev dolžnega nadzorstva, kot je opisana v izreku, ni prekršek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSK00054954
OZ člen 323, 323/1, 324, 326.. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/2.. ZIZ člen 38, 38/5.
izvršba za izterjavo denarne terjatve - izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - ugovorni razlog prenehanja terjatve - novacija - prenovitev pogodbe - prenovitvena volja - pogodbena volja - jasno in nedvoumno izražena pogodbena volja - stroški izvršilnega postopka
Za novacijo v smislu določbe prvega odstavka 323. člena OZ gre, če so poleg splošnih predpostavk za veljavnost pogodbe izpolnjeni še dodatni pogoji, in sicer: 1.) obstoj obveznosti, ki je predmet novacije (326. člen OZ), 2.) sprememba glavnega predmeta obveznosti oz. pravne podlage (323. člen OZ) in 3.) izrecno izražena volja, da se opravi novacija, t. j. da se obstoječa obveznost prenovi tako, da ta obveznost preneha in se nadomesti z novo (324. člen OZ). V zvezi s pogojem, ki se nanaša na prenovitveno voljo oz. animus novandi, ki se ne domneva, je sodišče prve stopnje prezrlo, da mora biti le ta izrecno in jasno izražena v vsebini dogovora, s katerim se stranke dogovorijo za novačijo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00053737
ZD člen 221, 221/1, 221/2.. ZPVAS člen 8, 8/2, 8/6.. ZAgrS člen 50.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
dedovanje premoženja agrarne skupnosti - naknadno najdeno premoženje - dedovanje naknadno najdenega premoženja - oprava zapuščinske obravnave - pravica do obravnavanja pred sodiščem - oporočno dedovanje - članstvo agrarne skupnosti kot pogoj za dedovanje v naravi - analogna uporaba zakona
ZAgrS vprašanje t.i. "prvega dedovanja" ne ureja in se uporablja le za dedovanje po fizičnih osebah, ki so vknjižene kot solastniki ali skupni lastniki premoženja v agrarni skupnosti, ki je bila ponovno vzpostavljena na podlagi ZPVAS in ki je registrirana na podlagi ZAgrS. Zato je treba tudi v primeru t.i."prvega dedovanja", ko nihče izmed dedičev oziroma njegovih pravnih naslednikov ni član agrarne skupnosti, uporabiti ZPVAS. Ta pa med drugim v šestem odstavku 8. člena določa, da se, če prejšnji člani, njihovi dediči oziroma pravni nasledniki ne uveljavljajo vračanja lastninske pravice, nepremičnine na območju bivše agrarne skupnosti ostanejo oziroma postanejo last občine. To določbo je treba, ker zakon drugačne ureditve nima, uporabiti tudi v primeru, kot je konkreten, ko nihče od oporočnih dedičev ne more dedovati vrnjenih premoženjskih pravic v naravi, ker ni član agrarne skupnosti.
višina preživnine - zmožnosti staršev - višina plače - čakanje na delo
Namen nadomestil za prevoz in prehrano je v tem, da se delavcu povrnejo oziroma krijejo stroški, ki jih je imel v zvezi z opravljanjem dela, torej s prihodom na delovno mesto in prehrano med delom. Gre za "namensko vezan" del dohodkov, zato ni primerno, da se upoštevajo pri presoji preživninske zmožnosti posameznega od staršev.
Sodišče prve stopnje je materine prejemke pravilno ugotavljalo na podlagi povprečja v daljšem (nekajmesečnem) obdobju. Nepravilno je pritožbeno navajanje, da bi moralo upoštevati le obračun plače za mesec februar, ker je v ostalih mesecih prejela nižjo plačo zaradi varstva otrok oziroma čakanja na delo. Te okoliščine, ki so dejansko izven njene sfere, materi ne morejo biti v breme.
OZ-UPB1 člen 807, 807/1, 807/2, 809, 825, 825/5.. ZPP-UPB3 člen 8, 286.. ZZUSUDJZ člen 3.
agencijska pogodba - zastaranje - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - ničnost pogodbenega določila - provizija za posredovanje pri sklepanju zavarovanj
Predmet Pogodbe je bilo opravljanje dejavnosti in storitev zavarovalniškega zastopanja in sicer je tožena stranka tožečo pooblastila, da v njenem imenu in za njen račun opravlja posle zavarovalniškega zastopanja (809. člen OZ). V Pogodbi so bile urejene obveznosti tožeče stranke, med njimi tudi zaveza, da ne bo opravljala drugih poslov, ki bi oteževali delo po Pogodbi, da ne bo delovala v svojem imenu in za svoj račun, da ne bo opravljala dela za konkurenčne družbe in podobno. Tožeča stranka je morala tudi ravnati v skladu z navodili pristojnih delavcev tožene stranke, v interesu tožene stranke. Glede na navedeno, so neutemeljeni očitki, da naj se tožeča stranka ne bi zavezala „ves čas skrbeti za sklepanje pogodb“. Prav tako je izpolnjen pogoj iz drugega odstavka 807. člena OZ, saj je tožnica registrirana kot samostojna podjetnica za opravljanje dejavnosti zavarovalniškega zastopanja. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je Pogodba po svoji vsebini agencijska pogodba iz 807. člena OZ.
OZ-UPB1 člen 335 - 370, 635, 635/1, 636, 639, 639/3.
podjemna pogodba - odgovornost podjemnika za napake - enoletni prekluzivni rok za vložitev tožbe - odprava napak - zavajanje - zastaranje zahtevka
Če je torej podjemnik začel odpravljati grajane napake ali je kakorkoli drugače zavedel naročnika, da svojih pravic ni pravočasno uveljavljal, prekluzivni rok iz prvega odstavka 635. člena OZ nikakor ne pride v poštev.
predlog za izvršbo - navedba dolžnika v predlogu za izvršbo - identifikacija dolžnika - napaka pri zapisu priimka - označba dolžnika - nepopolnost predloga - popolnost predloga
V konkretnem primeru je bila napaka upnika zgolj v tem, da je pri zapisu dolžničinega priimka uporabil šumnike. Zapisal ga je kot "...ževič" namesto (pravilno) "...zevic". Gre za relativno manjšo pomanjkljivost, pri čemer so bili vsi ostali podatki, ki jih je navedel (EMŠO, davčna številka, datum rojstva in naslov dolžničinega bivališča v tujini), pravilni.
stranska sankcija odvzema predmetov - odvzem vozila - leasingodajalec - lastnik vozila - pravica do izjave - delna razveljavitev sodbe
Vozilo, ki je bilo z izpodbijano sodbo odvzeto, je last lizingodajalca, uporablja pa ga lizingojemalka, pri čemer je po pogodbi predvideno odplačevanje obrokov še štiri leta. Povedano pomeni, da je bilo vozilo odvzeto lizingodajalcu in da bi sodišče lastniku moralo dati možnost izjave. Odvzem avtomobila pomeni poseg v ustavnopravno zavarovano pravico do zasebne lastnine, zato mora sodišče tak poseg presoditi tudi z vidika lastnika samega. Sodba ima sicer obširne razloge, ki se tičejo storilca prekrška in uporabnice, nima pa nobenih razlogov, iz katerih bi izhajala utemeljenost odvzema lastniku avtomobila (tudi z vidika lastnikovih možnosti za preprečitev nadaljnje uporabe vozila obdolženemu).