regulacijska (ureditvena) začasna odredba - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - umik objave - umik vsebin s spletne strani - poseg v čast in dobro ime - novinarski prispevek - svoboda izražanja - relativno javna osebnost - nastanek težko nadomestljive škode
Tožnika, ki je bil do pred kratkim vodja sektorja kriminalistične policije pri Policijski upravi, sodi med t.i. relativno javne osebnosti. V zvezi s svojim poklicnim delom je zato moral pričakovati povečano zanimanje in kritično presojo javnosti (ter sprejeti manjše polje pričakovane zasebnosti).
Že zaradi antagonističnega razmerja med tožnikom in intervjuvancem (obsojencem na dolgo zaporno kazen zaradi sodelovanja v hudodelski združbi, ki se je med drugim ukvarjala s prodajo droge) je pričakovati, da bo javnost kritično presojala vsebino spornih izjav. Tudi iz tega razloga ne drži, da bi se ta medijska vsebina (zaradi trajajoče objave oziroma povečevanja števila ogledov) lahko ukoreninila in percipirala kot dejstvo.
Sprejemljiv je zaključek, da tožniku ne grozi tako intenzivna škoda, ki je ugodilna sodba v rednem postopku ne bi mogla več odpraviti (težko nadomestljiva oziroma nenadomestljiva škoda).
pobot (kompenzacija) - odškodnina zaradi kršitve pogodbenih obveznosti - nezakonita razrešitev - prekluzija dejstev in dokazov - soprispevek - pritožbena obravnava
Pri tem je treba upoštevati, da je tožnik bil v spornem obdobju v pogodbenem razmerju s slovenskim delodajalcem, za katerega veljajo slovenski davčni predpisi in ki posledično plačuje davke in prispevke po slovenski zakonodaji. Zavezan je torej k plačilu prispevkov v višini, določeni z zakonom in k obračunu dohodnine po predpisani davčni stopnji. Plača v slovenskem pravnem sistemu pomeni bruto plačo.
Sodišče ni imelo podlage za to, da tožencu naloži tudi plačilo prispevkov za socialno varnost, saj pri prisojeni odškodnini zaradi nezakonite razrešitve ne gre za prihodek iz delovnega razmerja. Slednje je zakonito prenehalo v posledici razrešitve. Drugače pa velja glede davčne obveznosti. Prisojena odškodnina za premoženjsko škodo namreč ni izvzeta kot prihodek, od katerega se plača dohodnina, zato jo je toženec dolžan plačati.
ZPSPP člen 29.. ZPP člen 339, 339/2-14, 436, 436/2.
nalog za izpraznitev poslovnega prostora - razveljavitev plačilnega naloga - odločitev o tožbenem zahtevku - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - postopek za izdajo plačilnega naloga
S tem, ko je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo odločilo, da ostane izpraznitveni nalog v celoti v veljavi, je ravnalo nepravilno. Ponovno je odločilo o usodi izpraznitvenega naloga, ki je bil v istem postopku že pravnomočno razveljavljen. Hkrati ni (ustrezno in določno) odločilo o tožbenem zahtevku, ki sta ga tožnika uveljavljala.
ZIZ člen 71, 71/2, 71/2-1, 74, 74/2, 169, 169/6, 169/7. ZIZ-M člen 20.
izvršba na nepremičnino - odlog izvršbe na predlog dolžnika - nepremičnina, ki je dom dolžnika - očitno nesorazmerje med denarno terjatvijo in vrednostjo nepremičnine - predpostavke za odlog izvršbe - pogoji za odlog izvršbe - posebne okoliščine
Upnikova terjatev znaša okrog 63.500 EUR in dosega od 22 % do 27 % vrednosti nepremičnine. Očitna nesorazmernost ni podana. Ne gre za izterjavo razmeroma nizkega in realno obvladljivega dolga.
Ker dolžnik ni uspel izkazati osnovnega pogoja za odlog izvršbe po 1. točki drugega odstavka 71. člena ZIZ oziroma po prej veljavnem četrtem odstavku 71. člena ZIZ, sodišče prve stopnje o tem postopku ni bilo dolžno obveščati pristojnega CSD, niti pridobivati mnenja o ogroženosti dolžnikovega preživljanja.
odgovornost pravne osebe za prekršek - razbremenitev odgovornosti - ekskulpacijski razlog - trditveno in dokazno breme
Da bi se razbremenila odgovornosti, mora pravna oseba storiti vse, kar je potrebno, da zagotovi, da zaposleni pri delu zanjo ne bi storili prekrška. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da zgolj sprejem splošnih aktov in formalna seznanitev z njimi, ne zadošča. Kršiteljica je z izdajo splošnega navodila v celoti prenesla na voznika odgovornost za odločitev o količini tovora. Pri tem pa ni niti trdila niti izkazala, kako je neposrednemu kršitelju razložila uporabo navodil v praksi in kako ga je poučila o tem, kakšne so vrste lesa in stanje vlažnosti, da bi ta navodila sploh lahko uporabljal. Prav tako ne more uspeti s sklicevanjem, da gre pri vozniku za strokovnjaka, saj ni izkazala, da bi bil strokovnjak s področja gozdarstva in lesarstva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK00051087
ZZK-1 člen 157, 158, 158/1, 158/1-1.
vknjižba lastninske pravice na nepremičnini - sklep o vknjižbi - prepozen ugovor - zavrženje ugovora - zastopanje v zemljiškoknjižnem postopku - vročitev sodnega pisanja pooblaščencu - preklic pooblastila
Vročitev po pooblaščencu, ki dolžnika zastopa v izvršilnem postopku in je razviden iz pravnomočnega sklepa o izročitvi je pravilna, saj gre pri vpisu na podlagi sklepa o izročitvi za eno od faz izvršbe na nepremičnine (192. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju)
izvršba - neposredno izvršljiv notarski zapis - odstop od kreditne pogodbe - dokazni predlog za zaslišanje strank - zavrnitev dokaznega predloga - nepoštenost ravnanja
Sama dinamika odplačil, kot jo je navedel upnik v predlogu za izvršbo, za dolžnika ni sporna. Njegovo subjektivno mnenje, da je dolg manjši, v tem kontekstu zato nima relevantne teže.
Zaključka, da naj bi upnik "sprejel dolžnikov način izpolnjevanja z zamudo" ni mogoče utemeljiti na dejstvu, da upnik ni že prej izvedel odstopnega postopka, torej da je določen čas toleriral dolžnikovo nepravilno izpolnjevanje pogodbenih obveznosti.
Morda je dolžnik res upal, da upnik (po zadnjem opominu) ne bo odstopil od pogodbe, vendar pa njegov dejanski odstop v konkretnih razmerah ne kaže na to, da bi s tem ravnal v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja.
gradnja čez mejo nepremičnine - varstvo lastninske pravice - vrnitveni zahtevek
Določba 47. člena SPZ odstopa od splošno sprejetega načela enotnosti nepremičnine (superficies solo cedit), zato pritožnica s sklicevanjem na 18. člen SPZ, na katerem utemeljuje solastninsko pravico (ker je lastnica nepremičnine, na kateri leži del shrambe, naj bi bila shramba sestavina njene nepremičnine), ne more uspeti. V primeru gradnje čez mejo nepremičnine lahko bodisi lastnik nepremičnine bodisi graditelj (enako njegov pravni naslednik) zahteva, da sodišče v nepravdnem postopku uredi medsebojna razmerja, pravnomočna sodna odločba pa šele omogoča pridobitev (so)lastninske pravice na gradnji.
ZGJS člen 1, 1/2, 2, 2/2, 5, 5/2, 6, 8, 8/1.. ZVO-1 člen 149, 149/1.. Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (2012) člen 2, 2-8, 2-9, 2-10, 3, 3/1, 3/2, 4, 5, 5/1, 9, 9-15.
opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe - oskrba s pitno vodo - oblikovanje cene - omrežnina za odvajanje in čiščenje odpadnih voda - javna infrastruktura - najem javne infrastrukture
S takšnim dejanskim prestrukturiranjem višina posameznih postavk (kot jih Uredba določa kot obvezne sestavine določitve cene omrežnine) pa je tožnica ravnala v svojo korist (zviševanje najemnine) in v škodo toženke, saj je bila toženka dolžna v javnem interesu (pa tudi v interesu ostalih občin) poravnati oz. zagotavljati financiranje drugih postavk (ki jih je tožnica samovoljno zniževala oz. celo izločala). Zato nikakor ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da si je tožena stranka razliko v najemnini prisvojila na račun tožeče stranke.
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) člen 1, 10.. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 60, 61, 62.
prekrškovni postopek - sklep o stroških izvršitelja - plačilo za delo in povračilo stroškov izvršitelja - obračun stroškov - materialni stroški
Ne drži torej ugotovitev sodišča prve stopnje, da materialnih stroškov ni priglasil, le specificiral jih ni. Po določbi tretjega odstavka 10. člena Pravilnika o tarifi pa je tak način obračuna stroškov možen, če plačilo za delo ne presega 2.000 točk. Ker je torej izvršitelj zahteval tudi povračilo stroškov, ni nobenega dvoma, da je upravičen do plačila po sedmi alineji tar.št. 16 v višini 20 točk.
ZICZEU člen 47, 47/1, 47/1-19.. ZP-1 člen 14.. Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije člen 15.
carinski postopek - kršitev carinskih predpisov - carinski prekršek - carinska deklaracija - materialno pravo - odgovornost pravne osebe
Kršiteljici se neutemeljeno sklicujeta na določbe Enotnih pravil za pogodbo o mednarodnem železniškem prevozu blaga CIM (v nadaljevanju Enotna pravila), saj ta pravila urejajo razmerje med pošiljateljem in prevoznikom, ne vplivajo pa na carinski postopek.
vpis etažne lastnine - vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo - vpis etažne lastnine po ZVEtL - nedokončana etažna lastnina - odločba nepravdnega sodišča - oblikovanje etažne lastnine
V 15.a členu Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) je določeno, da se oblikovanje etažne lastnine vpiše tako, da se: - vpiše stavbo v etažni lastnini in vsi njeni posamezni deli; - pri vsakem posameznem delu etažne lastnine pa vpiše lastninska pravica kot njen osnovni pravni položaj v korist osebe kot imetnika ter delež solastnine na splošnih skupnih delih. To pomeni, da delnih vpisov (za razliko od intervencijskega predpisa ZPPLPS, ki je v preteklosti omogočil vpis posameznih enot - t.i. nedokončano etažno lastnino) ni več mogoče opravljati.
Pri neizplačilu regresa za leto 2012 in 2013 ne gre za samostojni kaznivi dejanji, temveč gre pri očitanem dejanju za kolektivno kaznivo dejanje, ki je bilo v konkretnem primeru izvršeno v kvalificirani obliki po drugem v zvezi s prvim odstavkom 196. člena KZ-1.
ZIZ-UPB4 člen 167.. ZZK-1 člen 90, 90/1, 124, 148.
skupna hipoteka - izbris zaznambe izvršbe - izbris zaznambe izvršbe pri posameznih nepremičninah
Pri skupni hipoteki gre za eno hipoteko, ki se ustanovi na več nepremičninah, ni pa nobene ovire za izbris pri posameznih nepremičninah, torej tudi ne za izbris zaznambe izvršbe pri le nekaterih nepremičninah.
ZNP-1 člen 25, 25/1, 25/2. ZZK-1 člen 68, 68/1, 69, 69/1, 120.
zemljiškoknjižni postopek - nepravdni postopek - umik predloga - zaznamba vrstnega reda pridobitve lastninske pravice
Udeleženec v postopku za izdajo sklepa o zaznambi vrstnega reda za prenos lastninske pravice je le predlagatelj in gre za abstraktni posel, na podlagi katerega konkretni pravni interes tretjega ne more biti prizadet.
Za pogodbeno komasacijo - ki poteka brez upravnega komasacijskega postopka in se torej v zvezi z njo ne izda kak sklep o uvedbi postopka - noben zakon ne določa vpisa zaznambe.
identiteta dolžnika in zemljiškoknjižnega lastnika - dvom v izkazano identiteto - sporno lastništvo nepremičnine - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji - pogoji za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo
Pritožnik je uspel vzbuditi dvom v to, da je lastnik te nepremičnine res njegov sin AA, rojen leta 1959, torej dvom v enega od materialnopravnih pogojev za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo iz 148. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1). Ostalo je nejasno, ali sta dolžnik v izvršilnem postopku in lastnik nepremičnine ena in ista oseba. V opisanih okoliščinah bi moralo sodišče prve stopnje ustrezno (dodatno) preveriti lastništvo te nepremičnine.
predlog za odlog izvršbe - predlog tretjega za odlog izvršbe - izkaz pravice na predmetu izvršbe - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - plačilo varščine kot pogoj
Tretji svoje pravice, ki bi predmetno izvršbo (v celoti) preprečevala, ni izkazal v skladu s kriterijem iz prvega odstavka 73. člena ZIZ, torej s kvalificirano listino oziroma na t.i. "zelo verjeten način".
Prav tako ni zadostil pogoju po drugem odstavku 73. člena ZIZ. V svojem predlogu se je namreč skliceval na škodo, ki naj bi mu nastala zaradi prodaje nepremičnine, ni pa podal konkretnih in določnih navedb o (relevantni) škodi, ki bi mu nastala zaradi izpraznitve in izročitve nepremičnine (kar uveljavlja upnica v tem izvršilnem postopku.
zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke - pogoji za dovolitev vpisa - zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine - identiteta dolžnika in zemljiškoknjižnega lastnika - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Pritožnik je uspel vzbuditi dvom v to, da je lastnik te nepremičnine res njegov sin M.Z., rojen leta 1959, torej dvom v enega od materialnopravnih pogojev za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo iz 148. člena ZZK-1). Ostalo je nejasno, ali sta dolžnik v izvršilnem postopku in lastnik nepremičnine ena in ista oseba. V opisanih okoliščinah bi moralo sodišče prve stopnje ustrezno (dodatno) preveriti lastništvo te nepremičnine.