Izpodbijani sklep je ugotovitveni sklep, izdan na podlagi drugega odstavka 207. člena ZKP, kar pomeni, da se razlogi za pripor presojajo glede na spremenjene okoliščine. Če slednjih ni ali niso bistvene oziroma odločilne, sodišče prve stopnje ni dolžno podrobneje utemeljevati zaključkov, o katerih je v predhodno izdanih sklepih že podalo razloge in odgovorilo na navedbe obrambe.
Sodišče si napačno razlaga določbe Sodnega reda. Sodni red ne zahteva, da se na odpravku sodne poravnave nahaja tudi lastnoročni podpis strank in sodnika. Podpise mora vsebovati izvirnik sodne poravnave, izvirnik pa se nahaja v spisu zadeve, v kateri je bila sodna poravnava sklenjena. Nepravilno je stališče sodišča, da bi moralo biti v odpravku sodne poravnave zapisano, da so stranke sodno poravnavo prebrale in jo podpisale.
Slovenska pokojninska zakonodaja (ZPIZ, ZPIZ-1, ZPIZ-2) je v obdobju med letoma 2004 in 2018 ohranjala različno upokojitveno starost in različne odmerne odstotke glede na spol zavarovanca, oboje v korist žensk. Razlike med spoloma so namreč izhajale iz tradicionalnih družbenih vlog, zato so bili v prehodnem obdobju za žensko določeni nižji upokojitveni pogoji, odmerni odstotek za odmero pokojnine pa se je za žensko dvigal hitreje iz razloga, da pri odmeri pokojnine kljub nižji starosti ni bila v slabšem položaju kot moški.
Tožeča stranka je z vlogo, ko je tožbeni zahtevek nazadnje povišala, tožbo spremenila. Obstoječi zahtevek je povečan. V takem primeru je treba postopati po določbi tretjega odstavka 185. člena ZPP, po katerem v primeru, če pravdno sodišče za spremenjeno tožbo ni stvarno pristojno, zadevo pošlje, ko je toženec privolil v spremembo tožbe (oziroma, ko je sodišče spremembo dovolilo ali morebiti ocenilo, da gre za privilegirano spremembo tožbe, glede katere privolitev toženca ni potrebna), pristojnemu, torej v konkretnem primeru okrožnemu sodišču. Ni mogoče torej uporabiti 19. člena ZPP, ki se tiče vprašanja ustalitve pristojnosti v zvezi z v tožbi postavljenim zahtevkom, saj je bila tožba tekom postopka spremenjena.
Če rok ni določen, in tudi namen posla, narava obveznosti in druge okoliščine ne zahtevajo za izpolnitev nekega roka, lahko upnik zahteva takojšnjo izpolnitev obveznosti (289. člen OZ). Po ustaljenih stališčih sodne prakse začne zastaranje v takih primerih teči po poteku primernega roka, v katerem bi upnik lahko oziroma bi moral zahtevati plačilo. Tožeča stranka ni navedla nobene okoliščine, zaradi katere s strani tožene stranke priznane terjatve ne bi mogla uveljavljati kasneje kot v šestih mesecih od izteka dogovorjenega roka po Pogodbi, ko B. in toženka nista spoštovali dogovora in nista predlagali načina plačila.
Tožba, s katero tožeča stranka zahteva, da tožena stranka z njo sklene prodajno pogodbo z izrecnim in brezpogojnim dovoljenjem za vknjižbo lastninske pravice, ni ustrezna podlaga za vpis predznambe lastninske pravice.
Dediči po določbi 145. člena tega ZD v okviru dediščinske skupnosti zapuščino upravljajo in razpolagajo skupno in soglasno, če soglasja vseh ni, kot v tem primeru, lahko sodišče v zapuščinskem postopku na zahtevo kateregakoli od sodedičev postavi upravitelja, ki z dediščino upravlja za vse (prim. 145. člen ZD). Zato je razlaga, da lahko glede na določbo 100. člena SPZ vsak od sodedičev uspešno uveljavi vrnitveni oziroma izpraznitveni zahtevek, napačna, saj se temu sodediči protivijo.