Sodišče si napačno razlaga določbe Sodnega reda. Sodni red ne zahteva, da se na odpravku sodne poravnave nahaja tudi lastnoročni podpis strank in sodnika. Podpise mora vsebovati izvirnik sodne poravnave, izvirnik pa se nahaja v spisu zadeve, v kateri je bila sodna poravnava sklenjena. Nepravilno je stališče sodišča, da bi moralo biti v odpravku sodne poravnave zapisano, da so stranke sodno poravnavo prebrale in jo podpisale.
Slovenska pokojninska zakonodaja (ZPIZ, ZPIZ-1, ZPIZ-2) je v obdobju med letoma 2004 in 2018 ohranjala različno upokojitveno starost in različne odmerne odstotke glede na spol zavarovanca, oboje v korist žensk. Razlike med spoloma so namreč izhajale iz tradicionalnih družbenih vlog, zato so bili v prehodnem obdobju za žensko določeni nižji upokojitveni pogoji, odmerni odstotek za odmero pokojnine pa se je za žensko dvigal hitreje iz razloga, da pri odmeri pokojnine kljub nižji starosti ni bila v slabšem položaju kot moški.
Tožeča stranka je z vlogo, ko je tožbeni zahtevek nazadnje povišala, tožbo spremenila. Obstoječi zahtevek je povečan. V takem primeru je treba postopati po določbi tretjega odstavka 185. člena ZPP, po katerem v primeru, če pravdno sodišče za spremenjeno tožbo ni stvarno pristojno, zadevo pošlje, ko je toženec privolil v spremembo tožbe (oziroma, ko je sodišče spremembo dovolilo ali morebiti ocenilo, da gre za privilegirano spremembo tožbe, glede katere privolitev toženca ni potrebna), pristojnemu, torej v konkretnem primeru okrožnemu sodišču. Ni mogoče torej uporabiti 19. člena ZPP, ki se tiče vprašanja ustalitve pristojnosti v zvezi z v tožbi postavljenim zahtevkom, saj je bila tožba tekom postopka spremenjena.
Tožba, s katero tožeča stranka zahteva, da tožena stranka z njo sklene prodajno pogodbo z izrecnim in brezpogojnim dovoljenjem za vknjižbo lastninske pravice, ni ustrezna podlaga za vpis predznambe lastninske pravice.
Dediči po določbi 145. člena tega ZD v okviru dediščinske skupnosti zapuščino upravljajo in razpolagajo skupno in soglasno, če soglasja vseh ni, kot v tem primeru, lahko sodišče v zapuščinskem postopku na zahtevo kateregakoli od sodedičev postavi upravitelja, ki z dediščino upravlja za vse (prim. 145. člen ZD). Zato je razlaga, da lahko glede na določbo 100. člena SPZ vsak od sodedičev uspešno uveljavi vrnitveni oziroma izpraznitveni zahtevek, napačna, saj se temu sodediči protivijo.
Najbližja oseba nima pravno priznanega interesa za to, da bi s pritožbo dosegla daljše zadržanje zadržane osebe v postopku zaradi sprejema na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih.
Dejstvo, da storilka ni sporočila imena in podatkov za pričo, pomeni, da je njen dokazni predlog ostal nekonkretiziran, kar tudi po mnenju pritožbenega sodišča pomeni, da ni izpodbila zakonske domneve iz 8. člena Zakona o pravilih cestnega prometa.
Sodišče je pravilno ugotovilo, da je predlagateljica, za katero ni bilo sporno, da je na podlagi razlastitvene odločbe UE razlastitvena upravičenka, zavezana k plačilu odškodnine nasprotnemu udeležencu za obdobje od 1. 1. 1999, to je od dejanske razlastitve dalje, ne glede na to, da je nepremičnino od občine prevzela v upravljanje s 1. 1. 2008.