Tožeča stranka je z vlogo, ko je tožbeni zahtevek nazadnje povišala, tožbo spremenila. Obstoječi zahtevek je povečan. V takem primeru je treba postopati po določbi tretjega odstavka 185. člena ZPP, po katerem v primeru, če pravdno sodišče za spremenjeno tožbo ni stvarno pristojno, zadevo pošlje, ko je toženec privolil v spremembo tožbe (oziroma, ko je sodišče spremembo dovolilo ali morebiti ocenilo, da gre za privilegirano spremembo tožbe, glede katere privolitev toženca ni potrebna), pristojnemu, torej v konkretnem primeru okrožnemu sodišču. Ni mogoče torej uporabiti 19. člena ZPP, ki se tiče vprašanja ustalitve pristojnosti v zvezi z v tožbi postavljenim zahtevkom, saj je bila tožba tekom postopka spremenjena.
Tožba, s katero tožeča stranka zahteva, da tožena stranka z njo sklene prodajno pogodbo z izrecnim in brezpogojnim dovoljenjem za vknjižbo lastninske pravice, ni ustrezna podlaga za vpis predznambe lastninske pravice.
Dejstvo, da storilka ni sporočila imena in podatkov za pričo, pomeni, da je njen dokazni predlog ostal nekonkretiziran, kar tudi po mnenju pritožbenega sodišča pomeni, da ni izpodbila zakonske domneve iz 8. člena Zakona o pravilih cestnega prometa.
Sodišče je pravilno ugotovilo, da je predlagateljica, za katero ni bilo sporno, da je na podlagi razlastitvene odločbe UE razlastitvena upravičenka, zavezana k plačilu odškodnine nasprotnemu udeležencu za obdobje od 1. 1. 1999, to je od dejanske razlastitve dalje, ne glede na to, da je nepremičnino od občine prevzela v upravljanje s 1. 1. 2008.