DRUŽINSKO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STVARNO PRAVO
VSK00076144
ZZZDR člen 51. DZ člen 67, 69, 70. OZ člen 86, 119. ZGD-1 člen 38a, 505, 526. SPZ člen 72, 72/2, 72/3.
ničnost pravnega posla - skupno premoženje - skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje - upravljanje s skupnim premoženjem - razpolaganje s skupnim premoženjem - oderuška pogodba - razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zakonca
Tožeča stranka po oceni pritožbenega sodišča ni uspela dokazati, da je druga toženka v času sklepanja spornih poslov vedela, da je poslovni delež v drugi tožnici skupno premoženje prvega tožnika in prve toženke, pri čemer v tej zvezi ne zadostuje domneva o skupnem premoženju, ki bi bilo pridobljeno med trajanjem zakonske zveze. Ta domneva velja namreč v razmerju med zakoncema, zato tretji osebi ni mogoče naložiti procesnega bremena, da dokaže, da premoženje ni skupno, temveč posebno premoženje enega od zakoncev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STATUSNO PRAVO
VSK00076220
ZGD-1 člen 515, 515/3, 533. OZ-UPB1 člen 89, 425, 425/2. ZIS člen 42.
pogodba o poslovodenju - odpravnina - odpoklic in odpravnina direktorja - denarna odpravnina - obligacija prizadevanja - koncesija za prirejanje iger na srečo v igralnih salonih - koncesija - stvarna pristojnost - sklep o odpoklicu - razlogi za odpoklic - razlogi za odpoklic poslovodje - prosta dokazna presoja - odgovornost poslovodje - dokazi in izvajanje dokazov
Pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da razlog, da naj bi tožnik kršil Zakon o igrah na srečo, ni konkretiziran in je že zato neutemeljen. Dejstvo, da koncesija za igralništvo ni bila podaljšana, ne pomeni kršitve zakona.
Pogodba o poslovodenju je po svoji naravi mandatna pogodba, gre torej za obligacijo prizadevanja, zato samo dejstvo, da uspeha ni bilo, ne pomeni kršitve tožnikovih obveznosti. V zvezi s tem so neutemeljeni pritožbeni očitki, da naj bila odločitev o ustreznih ukrepih na tožniku in da bi on moral storiti vse, kar je treba, da bi bila koncesija podaljšana, saj izhajajo iz napačne predpostavke, da je šlo za obligacijo uspeha.
Res je bilo v pogodbi o poslovodenju določeno, da mora tožnik pridobiti pisno soglasje, vendar je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je bila med tožnikom in edino družbenico uveljavljena praksa ustnih soglasij.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK00077328
ZZK-1 člen 36, 36/1, 36/2, 49, 49/1, 49/1-2. OZ člen 21, 27.
predznamba lastninske pravice - predkupni upravičenec - ponudba za odkup nepremičnin - sprejem ponudbe - zavezovalni pravni posel
Predlagatelj je predkupni upravičenec. Lastnik nepremičnine mu je pisno ponudil nepremičnino v odkup in predlagatelj je ponudbo pisno v celoti sprejel, tako kot se je glasila. Izpolnil je tudi dodatni pogoj nakazila kupnine. Po določbi 21. člena v zvezi s 27. členom Obligacijskega zakonika bi to lahko pomenilo, da je bila pogodba (zavezovalni pravni posel) sklenjena. Položaj bi torej po svojih značilnostih ustrezal položaju, ko ima kupec v rokah zasebno listino ali notarski zapis prodajne pogodbe, ki pa ne vsebuje zemljiškoknjižnega dovolila. Sodišče prve stopnje bi zato moralo določbo 2. točke prvega odstavka 49. člena ZZK-1 uporabiti smiselno in presojati, ali predložene listine po določbah OZ izkazujejo sklenitev zavezovalnega posla. Če bo ugotovilo, da to drži, bo moralo predznambo dovoliti že na podlagi teh listin.
odločanje na podlagi listine v tujem jeziku - overjen prevod listin, sestavljenih v tujem jeziku - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dedovanje - oporoka
Pri "oporoki", ki jo je razglasilo sodišče prve stopnje, gre za listino v italijanskem jeziku, katere del oziroma priloga (ena listovna stran od šestih) je kopija lastnoročne oporoke osebe "B. B.", sestavljene v slovenskem jeziku. Gre za dokument, ki je v pretežnem delu v tujem jeziku. Sodišče prve stopnje je to listino nepravilno presojalo brez predhodne pridobitve prevodov.
skrbništvo za otroka - stiki - stari starši - stiki otroka s starimi starši
Mld. A. A. ima določene želje in preference, ki jih je treba pri njeni starosti (čez nekaj mesecev bo dopolnila 11 let) upoštevati. Poleg tega je A. A. v zadnjem času doživela vrsto sprememb. Dobila je novo družino, zamenjala je šolo, dobila nove sošolce, zasedena je z vrsto šolskih in obšolskih dejavnosti. Vse te okoliščine že same po sebi vplivajo na to, da je časa za stike z ostalimi sorodniki (starimi starši) manj.
ZPSPP člen 24, 24/2, 25, 25/1. ZPP člen 7, 8, 212, 213, 257.
izpraznitev in izročitev poslovnega prostora - izpraznitev poslovnega prostora - odpoved najemne pogodbe - rok za izpraznitev poslovnih prostorov - status najemnika - privilegirani najemniki - soglasje občinske skupščine k odpovedi najemne pogodbe - društvo - vsebina obveznosti - neizvedba dokaza z zaslišanjem stranke - manjkajoča trditvena podlaga - presoja dokazov
Sporni prostor je v izreku izpodbijanega sklepa opredeljen z naslovom [...] in površino 272,20 m2. Toženka v pritožbi ne zatrjuje, da ji ni znano, za kateri prostor gre. Ne navaja, da ima na podlagi najemnega razmerja s tožnico morebiti v najemu še kakšen drug prostor na tem naslovu, ki bi prav tako meril 272,20 m2. Vsebina njene obveznosti je v izreku sodbe dovolj jasno opredeljena.
Predlagateljica s tožbo, ki je podlaga obravnavanega vpisa, uveljavlja, da sodijo vse nepremičnine (v celoti) v skupno premoženje in da znaša njen delež na tem skupnem premoženju 1/2. Izključni zemljiškoknjižni lastnik teh nepremičnin pa je nasprotni udeleženec. Pri tej njegovi lastninski pravici (do celote) oziroma osnovnem pravnem položaju je zato sodišče prve stopnje pravilno vpisalo zaznambo spora.
ZTLR člen 54, 54/1. SPZ člen 10, 217, 217/2. ZZK-1 člen 8, 8/1.
stvarna služnost - priposestvovanje stvarne služnosti - dobrovernost pridobitelja - načelo dobre vere in zaupanja v zemljiško knjigo - dokazi - ocena dokazov
Pritožbeno sodišče soglaša s tem, da sta toženca, kot povprečno skrbna kupca, vedela ali morala vedeti, da se dostop preko služeče nepremičnine dejansko izvaja oziroma da ta služnost lahko obstoji. Res gre za sklepanje, povezano s tem, da tožnikova zemljišča potrebujejo dostop z osebnimi in drugimi vozili. Vendar pa ta miselna konstrukcija za povprečno skrbnega posameznika nikakor ni mogla biti neuresničljiva ali nepredstavljiva. Temelji na podlagi ogleda, ki sta ga toženca nesporno opravila, splošnih življenjskih izkušenj in s tem povezanih konkluzij.
plačilni nalog - opis prekrška - konkretiziranost opisa prekrška - neprilagojena hitrost vožnje
Te zakonske določbe so bile v opisu dejanja v plačilnem nalogu konkretizirane tako, da storilec, ko je z motornim kolesom pripeljal po klancu navzgor v levi pregleden ovinek, hitrosti in načina vožnje ni prilagodil poteku in tehničnim značilnosti ceste ter lastnim vozniškim sposobnostim in je zato izgubil nadzor nad vozilom in padel na levi bok, po padcu pa je motorno kolo zdrsnilo naprej in trčilo v kovinsko odbojno ograjo. Opisana sta torej potek in tehnične značilnosti ceste, in okoliščina, da storilec motornega kolesa ni obvladal, saj je izgubil oblast nad njim in padel na levi bok. Konkretnejši opis ostalih okoliščin pa niti ni potreben, saj gre pri lastnih vozniških sposobnostih za jasen pojem, drugih posebnosti na cesti pa ni bilo.
Iz izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje opravilo skrbno oceno izvedenih dokazov, skladno z načelom proste presoje dokazov (prvi odstavek 18. člena ZKP) in v skladu z drugim odstavkom 355. člena ZKP ter je v obrazložitvi izpodbijane sodbe navedlo prepričljive razloge o vseh odločilnih dejstvih za vsako posamezno točko sodbe (šesti in sedmi odstavek 364. člena ZKP) ter tistih dejstvih in okoliščinah, ki predstavljajo kontrolne okoliščine za pravno relevantna dejstva.
podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - obstoj utemeljenega suma - priporni razlog ponovitvene nevarnost - nadomestitev pripora s hišnim priporom - nujnost pripora
Sodišče prve stopnje je tudi ponovno pravilno ugotovilo, da je pri obtožencu podana ponovitvena nevarnost. Pravilno je ocenilo kriminalno količino in posledice za oškodovanke, kot tudi številčnost ravnanj in kontinuirano nadaljevanje, stopnjevanje posegov ter popolno nekritičnost obtoženca do lastnih ravnanj.
sodna poravnava kot podlaga za vknjižbo - sodna poravnava - skupna lastnina - vpis etažne lastnine - pogoji za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo - vknjižba spremembe enega od imetnikov skupne lastnine
Sodna poravnava ne vsebuje nobene določbe glede spremembe lastništva nepremičnin (npr. ugotovitev, da določene nepremičnine predstavljajo skupno premoženje). Vsebuje dogovor strank o delitvi. Sodna poravnava tako ni listina, ki bi omogočala vpis skupne lastnine, dogovorjen je vpis etažne lastnine.
vknjižba stvarne služnosti - stvarna služnost - posebni skupni deli v etažni lastnini - načelo vrstnega reda odločanja o vpisih - učinek vpisa v zemljiško knjigo - dovoljenost vpisa glede na stanje zemljiške knjige - procesna ovira za meritorno odločanje - plomba v zemljiški knjigi - načelo publicitete
Zgodnejši predlog za vpis (prenosa ali preoblikovanja) lastninske pravice na nepremičnini ali za vpis izvedene varovalne stvarne pravice, ki omejuje lastninsko pravico na tej nepremičnini, je procesna ovira za določanje o poznejšem predlogu za vpis lastninske pravice ali izvedene oziroma varovalne pravice glede te nepremičnine, saj oba predloga učinkujeta proti isti osebi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00083930
KZ-1 člen 49, 49/2, 191, 191/1, 192, 192/2. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-1, 383, 383/1, 383/1-1, 394, 394/1.
nasilje v družini - kaznivo dejanje zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - obteževalne okoliščine - predkaznovanost - sprememba obtožbe - prekoračitev obtožbe - čas izvršitve kaznivega dejanja - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Kakor izhaja iz izpodbijane sodbe, sodišče prve stopnje navedene spremembe obtožnega akta ob izreku sodbe ni upoštevalo in je s tem dejansko prekoračilo obtožbo, saj je časovno obdobje, za katerega je bil obtoženi spoznan za krivega za sedem mesecev daljše, kot se mu je očitalo. Glede na ugotovljeno absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 9. točki prvega odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), na katero pazi po uradni dolžnosti (1. točka prvega odstavka 383. člena ZKP), je sodišče druge stopnje, skladno z določbo prvega odstavka 394. člena, izpodbijano sodbo spremenilo na način, da je čas očitanega kaznivega dejanja opredelilo skladno z obtožnim aktom.
kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listih - fiktivna posojila - zakonski znaki kaznivega dejanja - blanketna norma - konkretizacija zakonskih znakov
Kaznivo dejanje ponareditve poslovne listine se kot blanketna norma sklicuje na predpise (zakonske ali podzakonske), ki kot takšne poslovne listine opredeljujejo in so navedene v teh predpisih. Ni pa nujno, da bi se pravne norme vpisovale v izrek, kar velja tudi za dopolnilne norme.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00085129
ZDavP-2 člen 39. ZKP člen 311, 362, 362/3, 368, 368/1, 368/2. ZS člen 83. KZ-1 člen 196, 196/1, 196/2, 196/3.
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - temeljna oblika kaznivega dejanja - kvalificirana oblika kaznivega dejanja - izguba pravice - omejitev pravice - enovito kaznivo dejanje - kolektivno kaznivo dejanje - zastaranje kazenskega pregona - zadržanje zastaranja - nezakoniti dokazi - bančni podatki - davčni postopek - inšpekcijski postopek - načelo neposrednosti - nadaljevanje glavne obravnave - preložitev glavne obravnave - sodne počitnice / poletno poslovanje - vročitev sodbe - napoved pritožbe
Določba tretjega odstavka 311. člena ZKP je namenjena varovanju načela neposrednosti, ki zahteva, da se glavna obravnava opravi zdržema in pred istim senatom. Iz narave roka zato izhaja, da njegovo spoštovanje ne more biti odvisno od prekinitve teka rokov, ki je urejeno zaradi sodnih počitnic z določbo 83. člena ZS. To pa pomeni, daje sodišče prve stopnje s tem, ko je zadnja dva naroka pred razglasitvijo sodbe izvedlo 24.1. 2023 in 24. 8. 2023, tj. s sedemmesečnim razmakom, določbo tretjega odstavka 311. člena ZKP prekršilo. Bistveno v predmetni zadevi pa je, da lahko pomeni prekoračitev zakonsko določenega roka, v katerem se lahko glavna obravnava še nadaljuje, relativno bistveno kršitev določb kazenskega postopka po drugem odstavku 371. člena ZKP, pri čemer pa mora biti, za uspešno uveljavljanje s pritožbo, izkazan vpliv ali možen vpliv na pravilnost in zakonitost sodbe.
Zgolj na podlagi pritožbenih navedb ni mogoče sklepati, da se je v konkretnem primeru pod krinko davčno-inšpekcijskih postopkov de facto vršila kazenska preiskava oziroma da je bila dejavnost uradnih oseb usmerjena v zbiranje podatkov za kasnejši kazenski postopek. Ugotoviti gre, da davcno-inšpekcijski postopki niso tekli samo za namen kasnejšega kazenskega postopka zaradi kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev po 196. členu KZ-1, ampak so bili primarno namenjeni nadzoru države glede izpolnjevanja davčnih obveznosti. Zato dokazi, zbrani v davčno-inšpekcijskih postopkih, niso bili pridobljeni s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin in je uporaba teh dokazov v kazenskem postopku dopustna.
Sodišče prve stopnje je presodilo, da neplačilo prispevkov za socialno varnost pomeni omejitev pravice do bruto plače, in ker je bilo obdobje teh neplačil pri nekaterih od delavcev daljše od treh mesecev, naj bi bila podana kvalificirana posledica v obliki neupravičenega neizplačila treh zaporednih plač. Takšno materialnopravno stališče je zmotno. V temeljni obliki kaznivega dejanja po prvem odstavku 196. člena KZ-1B je kot objekt varstva zajeta delavčeva bruto plača, medtem ko se kvalificirana oblika kaznivega dejanja po drugem odstavku 196. člena KZ-1B nanaša na del plače, ki se izplača delavcu in s katerim lahko sam razpolaga.
Da gre za primer enovitega kaznivega dejanja tudi v konkretni zadevi, izhaja iz okoliščin, daje bilo dejanje storjeno zoper delavce iste družbe, da gre za visoko frekvenco izvršitvenih ravnanj in časovno povezanost, izvršitveni način pa nakazuje tudi na homogenost ravnanja obdolženih, tako da bi delitev posameznih njunih ravnanj na več samostojnih kaznivih dejanj nasprotovala vsebini samega življenjskega dogodka tudi v smislu materialnih kazenskih določb.
opis prekrška - konkretiziranost opisa prekrška - dokazna ocena - izpodbijanje dejanskega stanja - nedopusten pritožbeni razlog
Navedene so krajevne in časovne okoliščine dogodka, opis konkretnega ravnanja storilca in dejstvo, da je bila oškodovanka užaljena, prestrašena in vznemirjena. Čeprav gre pri slednjem res za prepis zakonske dikcije, pa gre za izraze, ki so jasni in razumljivi in ne zahtevajo še dodatne konkretizacije, brati pa jih je treba skupaj z opisom storilčevega ravnanja.
zahteva za sodno varstvo - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog - neizvedba dokazov - pravica do izjave - pravica do obrambe
Zahteva za sodno varstvo je po svoji naravi pravno sredstvo zoper odločbe prekrškovnih organov in te odločbe so predmet presojene, ne pa tudi morebitna druga dejstva in okoliščine, ki jih je prekrškovni organ v postopku sicer ugotovil, ni pa jih povzel in se do njih opredelil v odločbi.
ZPDZC-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 23, 23/1, 23/1-2, 23/1-5.
delo na črno - prijava delavca v zavarovanje - podjemna pogodba - rok za prijavo
Določba 5. člena ZPDZC-1 je jasna in za delo na črno opredeljuje delo v času, ko delavec še ni zavarovan. Tudi njen namen je jasen: preprečiti, da delodajalci zaposlujejo delavce, ne da bi jim zagotovili vse pravice, ki izvirajo iz opravljanja dela. Na obstoj prekrška zato ne vplivajo določbe drugih predpisov, na katere se sklicuje sodišče prve stopnje. Objekt varstva po ZPDZC-1 je namreč drug kot po Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljevanju ZZVZZ) in po Zakonu o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (v nadaljevanju ZMEIPZ-1). Po ZPDZC-1 gre za varstvo pred nezakonitimi zaposlitvami, po ZZVZZ za delovanje sistema zdravstvenega zavarovanja, po ZMEIPZ-1 pa le za zagotavljanje evidenc. Razlaga sodišča prve stopnje, da ZZVZZ in ZMEIPZ-1 ne določata roka, v katerem mora delodajalec prijaviti delavca, ki dela na podlagi podjemne pogodbe, v zavarovanje in da zato ne gre za prekršek po drugi alineji 23. člena ZPDZC-1, bi pomenila, da tak prekršek praktično sploh ni mogoč, saj bi vedno imel delodajalec možnost kadarkoli prijaviti delavca v zavarovanje za nazaj.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00077336
KZ-1 člen 49, 308, 308/3. ZKP člen 450b.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - sporazum o priznanju krivde - priznanje krivde - kaznovalna politika - višina kazni - sprememba kazenske sankcije
Sodna praksa na področju kazenskih sankcij se zaradi možnosti rešitve zadeve s sporazumom o priznanju krivde in priznanjem krivde sedaj ustvarja tudi s kaznovalno politiko državnega tožilstva. Ta se namreč pri sporazumu o priznanju krivde z obdolžencem pogodi o naravi in višini kazni, kar mora sodišče, če sprejme sklenjeni sporazum, upoštevati v celoti in v dogovorjeno kazen ne more poseči. Pri priznanju krivde pa sodišče ne sme izreči strožje kazenske sankcije, kot jo je predlagal državni tožilec. S tem torej državni tožilec tudi sam kreira kaznovalno prakso in je zato kot državni organ tudi sam dolžan upoštevati omenjeni ustavni načeli, ki sta tudi sicer že upoštevani v tožilskih internih aktih. V Splošnem navodilu o pogojih ter o predlaganju sankcij v primerih priznanja krivde in sporazuma o krivdi, ki ga je izdal Generalni državni tožilec Republike Slovenije dne 30.5.2022 je namreč v 6. členu navedeno, da mora biti izhodišče za višino predlagane kazenske sankcije pretežno v skladu s sankcijami, ki jih sodišča izrekajo ter objektivnimi in subjektivnimi okoliščinami kaznivega dejanja.
Navedena ustavno pravna izhodišča so pomembna za oceno primernosti zaporne kazni, ki je bila izrečena obtoženemu A. A. Pritožnica utemeljena navaja, da so okoliščine storitve kaznivega dejanja ter olajševalne pri obeh obtožencih enake oziroma med njima ni pomembnih odstopanj.
Ker gre pri zaporni in denarni kazni za dve samostojni kazenski sankciji, ju tudi ni dopustno kompenzirati ene na račun druge, kar pomeni, da visoka denarna kazen ne opravičuje izreka nižje zaporne kazni.