imenovanje članov komisije Občinskega sveta - začasna odredba - težko popravljiva škoda - ni izkazana
Stranka, ki zahteva izdajo začasne odredbe, nosi v celoti trditveno in dokazno breme, da tako s svojimi navedbami kot s predloženimi dokazi v primeru t. i. odložitvene začasne odredbe prepriča sodišče o nujnosti zadržanja sicer izvršljive odločbe državnega organa oziroma druge institucije. Pri tem mora izkazati verjetni nastanek za njo težko popravljive škode, ki bi ji z izvršitvijo izpodbijanega akta nastala.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 75, 75/2, 77. ZPP člen 137, 137/1, 339, 339/1-8. URS člen 23.
neplačilo sodne takse – vročitev plačilnega naloga stranki – stranka, zastopana po odvetniku – odprava plačilnega naloga stranki in dostava pooblastila na isti dan
Ker iz podatkov sodnega spisa ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, ali je sodišče ob odpravi plačilnega naloga že prejelo pooblastilo za zastopanje tožnice, je Vrhovno sodišče, tudi v izogib kršitvi pravice iz 23. člena Ustave RS (pravica do sodnega varstva) v dvomu odločilo v korist tožnice in štelo, da je pooblastilo že prispelo na sodišče in bi ga torej moralo upoštevati. V skladu z določbo prvega odstavka 137. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 pa bi sodišče torej moralo plačilni nalog vročati tožničini pooblaščenki.
ZUS-1 člen 28, 28/2, 64, 64/3, 83, 83/3. ZUP člen 281, 281/1.
revizija tožeče stranke - odpravljen upravni akt - pravni interes za revizijo - nedovoljena revizija
Revizija ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki zanjo nima pravnega interesa. Ta je podan, če jo vloži revident, ki si z odločitvijo v reviziji lahko izboljša svoj pravni položaj. Ker pa ostaja izid ponovnega odločanja do nove odločitve pristojnega organa negotov, pred dokončno odločitvijo v upravnem postopku niti ni mogoče ugotoviti, kdo bo posledično upravičen do sodnega varstva.
ZMZ člen 25, 28, 68, 105, 106, 106/1. ZUS-1 člen 76. EKČP člen 3. Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite člen 16, 16/2.
mednarodna zaščita - pogoji za podaljšanje subsidiarne zaščite - vračilo v izvorni kraj ni mogoče - notranja razselitev - notranja zaščita - merilo varnosti - test sorazmernosti - realna možnost ekonomskega preživetja na območju razselitve
Za odločitev, da so izpolnjeni pogoji za prosilčevo notranjo razselitev, ne zadošča hipotetična domneva, da si bo sam priskrbel bivališče ter poskrbel za svojo socialno in ekonomsko varnost oziroma da si bo kot mlad moški lahko našel delo in preživel. Treba je ugotoviti, ali mu je v mestu razselitve omogočena ekonomska in socialna eksistenca, vsaj v obsegu, ki presega prag kršitve 3. člena EKČP.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZDavP-2 člen 173, 173/1, 174. OZ člen 311, 312.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - davčna izvršba z rubežem dolžnikove denarne terjatve - ugovor dolžnikovega dolžnika - pobot terjatev - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno
Trditveno in dokazno breme glede izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
V obravnavani zadevi revident trditvenega in dokaznega bremena glede obstoja pogojev za dovoljenost revizije ni izpolnil, saj v reviziji pomembnega pravnega vprašanja ni izpostavil na zahtevani način, temveč je uveljavljal le revizijske razloge, s katerimi je mogoče izpodbijati zakonitost pravnomočne sodbe sodišča prve stopnje. Zato uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
ZDoh-2 člen 98, 98/2. ZUS-1 člen 55, 55/2, 85, 85/2. ZPP člen 254. ZUP člen 169.
davki - dohodnina - vrednost nepremičnine ob pridobitvi - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - revizijska novota - postavitev drugega izvedenca - zaslišanje prič - dejansko stanje - bistvene kršitve določb postopka - izvajanje dokazov
Ker sodišče prve stopnje pomanjkljivosti izvedenskega mnenja ali utemeljenega dvoma o njegovi pravilnosti ni ugotovilo, izvedenca ni bilo dolžno zaslišati še na glavni obravnavi ali postaviti novega izvedenca. Očitek o obstoju procesne kršitve zato ni utemeljen. Revizijsko sodišče pa je na dokazno oceno sodišča prve stopnje glede podanega izvedenskega mnenja vezano in eventualnih pomislekov glede dokazne ocene z revizijo ni dopustno uveljavljati (drugi odstavek 85. člena ZUS-1).
Po presoji Vrhovnega sodišča ni mogoče uveljavljati ničnosti (iz 279. člena ZUP) denacionalizacijske odločbe, izdane na podlagi poravnave iz 69. člena ZDen, če se razlogi nanašajo na napake volje pri sklenitvi poravnave. Na podlagi tretjega odstavka 69. člena ZDen je poravnava (iz prvega odstavka tega člena) vključena v odločbo o denacionalizaciji, kar pa ne pomeni, da je zato mogoče uveljavljati ničnost denacionalizacijske odločbe zaradi domnevnih napak volje (ali drugih vsebinskih napak) pri sklenitvi poravnave. Poravnava iz 69. člena ZDen je samostojen pravni posel.
dovoljenost revizije - denacionalizacija - odškodnina od tuje države - FIP - vrednostni kriterij ni izkazan - že rešeno vprašanje - zelo hude posledice niso izkazane
Pravica do vračila premoženja v naravi v denacionalizacijskem postopku ni pravica, izražena v denarni vrednosti. Revident sicer navaja, da je uveljavljal tudi vračilo v obliki obveznic, vendar te navedbe ne konkretizira. Iz upravnih odločb in izpodbijane sodbe (ki so del sodnega spisa) je razvidno, da se zahtevek za denacionalizacijo nanaša na premoženje delniške družbe, ki je obsegalo v obrazložitvi prvostopenjske upravne odločbe navedeno nepremično premoženje. Znesek, ki ga revident navaja kot vrednost izpodbijane sodbe, iz teh listin ni razviden. Iz teh listin tudi ni razvidno, da je zahteval plačilo odškodnine v obveznicah. Njegovo sklicevanje na cenitev v upravnem spisu pa za dovoljenost revizije ne zadošča.
Ker je na vprašanje, ki ga revident navaja v reviziji, Vrhovno sodišče že odgovorilo v odločbah X Ips 85/2013, X Ips 267/2013 in X Ips 103/2013, vprašanje ni pomembno pravno vprašanje. Tudi sklicevanje na pravna načela mednarodnega prava in na relativni učinek FIP je, ob razumevanju razlogov, ki jih je Vrhovno sodišče navedlo v obrazložitvah teh odločb brezpredmetno. V teh odločbah je Vrhovno sodišče med drugim pojasnilo, da je za uporabo drugega dostavka 10. člena ZDen relevantno le to, ali določena oseba sodi v krog oseb, določenih v FIP in njenih prilogah (tem je namreč s to dvostransko pogodbo priznano odškodovanje v obsegu pravic, ki jim bodo priznane z razširitvijo vsebine avstrijskega Zakona o vojnih in pregnanskih škodah (KVSG)). Pojasnilo je, da upravni organ z razlago pogodbe le ugotovi obstoj pravne podlage za izplačilo škode (izpolnjevanje dejanskih okoliščin, na podlagi katerih je določena oseba po FIP upravičena do odškodovanja), ne ugotavlja pa, ali je način, na katerega je podpisnica pogodbe s pogodbo prevzete obveznosti uredila v svojem pravnem redu, zagotavljal odškodovanje (realizacija pravic in obveznosti iz bilateralnih pogodb je namreč obveznost pogodbenih strank, in v postopku denacionalizacije ni predmet presoje).
ZUS-1 člen 83, 83/2. ZDen člen 6, 10, 10/2. ZUP/86 člen 8, 143.
dovoljenost revizije - denacionalizacija - odškodnina od tuje države - FIP - že rešeno vprašanje - dokazovanje dejstev - splošno vprašanje
Ker je na vprašanja, ki jih revident navaja, Vrhovno sodišče že odgovorilo v odločbah X Ips 85/2013, X Ips 267/2013 in X Ips 103/2013, vprašanje ni pomembno pravno vprašanje. V citiranih odločbah je Vrhovno sodišče sprejelo stališče, da je tudi FIP lahko podlaga za „izključitev osebe iz denacionalizacije“ na podlagi drugega odstavka 10. člena ZDen, če je na podlagi te pogodbe pridobila oziroma imela pravico pridobiti odškodnino za premoženje, podržavljeno v Sloveniji, torej če je izpolnjevala v FIP in njenih prilogah določene pogoje glede državljanstva, bivanja, izgube bivališča v povezavi z dogodki 2. svetovne vojne in pogoj pregnanske škode. Pojasnilo je tudi vsebino in namen odškodnine po ZDen in opozorilo na ustaljeno sodno prakso, po kateri pravica dobiti odškodnino od tuje države (v smislu drugega odstavka 10. člena ZDen) ni vezana na višino škode in vrsto podržavljenega premoženja. Zato tudi pri presoji izpolnjevanja pogoja po drugem odstavku 10. člena ZDen ni pomembno, za katere vrste premoženja se je tuja država odločila izplačati odškodnine. Navedlo je tudi razloge, zaradi katerih upravni organ, ki odloča o zahtevi za denacionalizacijo, ni vezan na potrdilo avstrijskega Zveznega ministrstva za finance o tem, ali je določena oseba imela pravico do odškodnine oziroma prejela odškodnino od Avstrije.
Na vprašanje možnosti dokazovanja dejstev in okoliščin, odločilnih za obstoj ovire po drugem odstavku 10. člena ZDen, daje odgovor že načelo zaslišanja strank v upravnem postopku, kot ga določa 8. člen ZUP/86, in določba 143. člena ZUP/86, ki vsebinsko konkretizira to načelo, zato tudi to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje.
ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o izvršbi - ni upravni akt
Po presoji Vrhovnega sodišča je stališče sodišča prve stopnje, da v obravnavani zadevi sklep o dovolitvi izvršbe, ki je izpodbijan v tem upravnem sporu, ni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1, pravilno in skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča.
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (EU) št. 604/2013 z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 17, 18, 18/1-c,d, 19, 19/2, 20, 20/5, 22, 23. Uredba sveta (ES) št. 343/2003 z dne 18. februarja 2003 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države člen 4, 4/2, 4/2-5, 16, 16/2, 16/3, 16/4. Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 118/2014 z dne 30. januarja 2014 o spremembi Uredbe (ES) št. 1560/2003 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 343/2003 o določitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države.
Dublinska uredba - prošnja za mednarodno zaščito - predaja prosilca drugi državi - odgovorna država članica za obravnavo prošnje - skupni evropski azilni sistem
Drugi pododstavek Dublinske uredbe III predstavlja logično izpeljavo dejstva, da je prosilec zapustil ozemlje držav članic za najmanj tri mesece, zato se po pravilih Dublinske uredbe III postopek začne znova. Ta okoliščina sicer posredno (tako kot je to veljalo po določbah Dublinske uredbe II) lahko vpliva na pristojnost države, ki bo odločala o prosilčevi prošnji, vendar le v primeru, če odgovorna država na podlagi neposrednih dokazov in posrednih okoliščin, navedenih v standardnem obrazcu, oceni, da ni pristojna za sprejem prosilca; nesporno pa je, da o tem odloča odgovorna država članica.
ZMZ člen 2, 24, 25, 26, 28, 68. Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 3.
mednarodna zaščita - subsidiarna oblika zaščite - notranja zaščita - aktivna vloga strank - materialno procesno vodstvo glavne obravnave
Za odločitev, da so izpolnjeni pogoji za prosilčevo notranjo razselitev, ne zadostuje hipotetična domneva, da si bo sam priskrbel bivališče ter poskrbel za svojo socialno in ekonomsko varnost. Treba je ugotoviti, ali mu je v mestu razselitve omogočena ekonomska in socialna eksistenca, vsaj v obsegu, ki ga zagotavlja 3. člen EKČP. Morebitne težave pri iskanju dela ali stanovanja ob (izkazani) domnevi, da imajo prosilci dostop do zdravstvene oskrbe in finančne ter druge pomoči UNCHR ali lokalnih oblasti, ter ob domnevi, da je mogoč zaslužek, ne pomenijo kršitve 3. člena EKČP.
Pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev se poleg splošnih okoliščin, ki prevladujejo v tem delu države, upoštevajo tudi osebne okoliščine vsakega konkretnega prosilca, mednje pa gotovo spada med drugim tudi eventualen obstoj sorodnikov v varnem delu države oziroma možnost nastanitve pri njih ali vsaj njihove pomoči pri tem.
Sodnik ima aktivno vlogo in s postavljanjem vprašanj in na drug primeren način skrbi, da se med obravnavo navedejo vsa odločilna dejstva, da se dopolnijo nepopolne navedbe strank o pomembnih dejstvih in sploh da se dajo vsa pojasnila, ki so pomembna za odločitev, tudi glede na pravno naziranje sodišča.
invalidnost - opredelitev pojma svoj poklic - sprememba zdravstvenega stanja - upoštevno delovno mesto
Definicija invalidnosti, uveljavljena z ZPIZ-1, se bistveno razlikuje od predhodnih definicij, saj je za obstoj in stopnjo invalidnosti pomemben vpliv sprememb v zdravstvenem stanju na zavarovančevo splošno in poklicno zmožnost za delo in ne le na zmožnost za delo na delovnem mestu, na katerem je trenutno razporejen.
ugotovitev obstoja delovnega razmerja - pogodba o zaposlitvi za določen čas - podaljšanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas - čas trajanja nove pogodbe o zaposlitvi za določen čas - vojak
Zakonska določba toženi stranki določa le možnost podaljšanja pogodbe o zaposlitvi za največ 10 let, jo pa ne zavezuje k takemu podaljšanju, niti ne pomeni, da bi bilo z vojakom mogoče pogodbo o zaposlitvi podaljšati zgolj za obdobje, za kakršno je bila sklenjena z njim prva pogodba o zaposlitvi.
V načelu je delavec za delo, tako redno kot nadurno, upravičen do plačila. Vendar pa je tudi kompenzacija opravljenih nadur s prostimi urami primerna odmena za nadurno delo, če ob tem delodajalec plača še dodatek, ki je predviden za siceršnje plačilo nadurnega dela.
Tožnik je s kompenzacijo ur, za katere je prejel nadomestilo plače s prisojenim dodatkom v višini 30%, prejel ustrezno plačilo za opravljeno delo. Zahtevek za višje plačilo (še v višini 100% urne postavke) je brez podlage.
plačilo odškodnine - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - kršitev delavčeve osebnosti - razrešitev direktorice javnega zavoda
Posamezna sporna ravnanja niso pomenila elementov trpinčenja oziroma kršitve obveznosti varovanja tožničine osebnosti, niti ni moglo iti za trpinčenje tožnice v smislu 6a. člena ZDR glede na časovno povezanost vseh spornih ravnanj, oziroma da sploh ni šlo za nedopustna ravnanja, zaradi katerih bi bila tožnica upravičena do denarne odškodnine iz naslova zatrjevane nepremoženjske škode in premoženjske škode v zvezi z njenim zdravljenjem ter bodočim prikrajšanjem na dohodkih.
Pri tem je sodišče utemeljeno izhajalo iz objektivne dopustnosti posameznih spornih ravnanj glede na utemeljene interese tožene stranke in položaj tožnice in ne iz subjektivne presoje tožnice, ki v tem primeru ni mogla biti pravno upoštevna.
ZSVarPre člen 38, 66, 68, 70, 71. ZUPJS člen 32. ZUP člen 281.
socialno varstveni prejemki - denarna socialna pomoč - prehod v nov sistem - razveljavitev prejšnje odločbe - datum prenehanja upravičenosti do plačila po prejšnji odločbi
ZSVarPre in ZUPJS ne izključujeta uporabe ZUP. Iz prvega odstavka 34. člena ZUPJS namreč izhaja tudi, da center za socialno delo odloča o pravicah iz javnih sredstev (torej tudi do denarne socialne pomoči, itd.) po zakonu o splošnem upravnem postopku, če posamezna vprašanja v tem zakonu niso drugače urejena. Iz ZUP v tem primeru izhaja, da se v primeru razveljavitvene odločbe ne odpravljajo pravne posledice, ki so že nastale, ne morejo pa nastati nobene nadaljnje pravne posledice (drugi odstavek 281. člena ZUP).
priznanje zavarovalne dobe - plačilo prispevkov - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - uveljavljanje v pritožbi - preskakovanje pravnih sredstev
Tožnica v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje pomanjkljivosti dokaznega postopka, ki jih navaja v reviziji, ni očitala, zato teh kršitev ne more prvič uveljavljati v revizijskem postopku. Gre za nedovoljeno preskakovanje pravnih sredstev.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - učinkovanje odpovedi - nova odpoved - izpodbijanje dejanskega stanja - nedovoljen revizijski razlog
Zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi se presoja glede na dejansko stanje v trenutku, ko je odpoved podana. To pa v obravnavani zadevi pomeni, da je v trenutku podaje druge odpovedi še vedno učinkovala prva odpoved. Delavcu, ki mu je že podana odpoved, pogodbe iz istega razloga ni mogoče še enkrat odpovedati.
Odločitev o zavrženju tožbe zato, ker je bilo o tožbenem zahtevku že pravnomočno razsojeno, je procesna odločitev, o katerem sodišče odloči s sklepom. V tem primeru do uporabe materialnega prava sploh ne pride, saj o tožbenem zahtevku iz zavrženega dela tožbe sploh ni bilo odločeno po vsebini. Revizijskega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka pa tožnica ne uveljavlja.