manjšinski delničarji - izključitev manjšinskih delničarjev - primerna denarna odpravnina - pravni standard - poravnalni odbor - premija za kontrolni delež - sodna določitev primerne denarne odpravnine - izvedensko mnenje
Zakon ne daje konkretnih vsebinskih meril, ki jih je treba upoštevati pri določanju primerne denarne odpravnine. Gre za pravni standard, katerega vsebino je treba v vsakem konkretnem primeru posebej napolniti s pomočjo metod in standardov ocenjevanja vrednosti podjetja, ob upoštevanju premoženjskega in profitnega stanja družbe v tistem trenutku, ko skupščina sklepa o izključitvi manjšinskih delničarjev.
Poravnalni odbor je kontrolno premijo izračunal na podlagi preteklih transakcij z delnicami. Čeprav zakonodajalec ni natančneje določil upoštevanja merila „premoženjskega in profitnega stanja družbe v trenutku, ko skupščina sklepa o izstisnitvi“, Vrhovno sodišče ni naklonjeno njegovi zožujoči razlagi, ravno zaradi iskanja pravega ravnotežja med varstvom interesov manjšinskega in glavnega delničarja. Poleg tega 556. člen ZDR-1, ki določa, da mora primerna odpravnina upoštevati premoženjsko in profitno stanje v trenutku skupščinskega sklepa, ne izključuje možnosti upoštevanja premije za kontrolni delež, kar pomeni, da je sodišče pri določitvi primerne odpravnine pravilno upoštevalo ocenjeno vrednost na ravni vrednosti celotne družbe (v času sklepa skupščine o iztisnitvi), ki je ustrezno predvidevala tudi kontrolni lastniški delež in popolno tržljivost. Ob tem je razumno, da je izračun premije za kontrolni delež (poravnalnega odbora) temeljil na preteklih transakcijah z delnicami, saj je s to metodo poravnalni odbor (sploh lahko) izračunal sporno premijo.
Revidentka ni predlagala dopolnitve obstoječega izvedenskega mnenja poravnalnega odbora ali izdelave novega. Prav tako ni predlagala imenovanja (drugega) sodnega izvedenca, na kar je bila pravilno opozorjena v izpodbijanem sklepu. Zato ne drži, da bi te navedbe o metodi izračuna primerne odpravnine med postopkom ostale „preslišane“, kot to poskuša prikazati v reviziji.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - tehtni razlogi
Obdolženkine navedbe predstavljajo neargumentiran subjektiven dvom obdolženke v nepristranskost sojenja pred Okrožnim sodiščem v Mariboru, ki na prenos krajevne pristojnosti nima vpliva.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VS4002722
ZGD-1 člen 263. ZSKZ člen 14, 17, 17/2, 20. ZDen člen 60.
povrnitev škode - odškodnina - povrnitev vlaganj v podržavljeno nepremičnino - povečanje vrednosti premoženja - denacionalizacijski postopek - upravičenec - kmetijska in gozdna zemljišča - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov
Predpogoj za uveljavljanje odškodnine zaradi povečanja vrednosti nepremičnine, ki je bila podržavljena, je postavitev zahtevka v denacionalizacijskem postopku, vendar pa to v primeru kmetijskih in gozdnih zemljišč od denacionalizacijskega upravičenca lahko zahteva le denacionalizacijski zavezanec in to le v denacionalizacijskem postopku. V obravnavanem primeru je bil denacionalizacijski zavezanec Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov(prvi odstavek 20. člena ZSKZ), ki je po ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje zahtevek za povrnitev vlaganj uveljavljal od denacionalizacijskega upravičenca.
Edino Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov je tisti, ki lahko od denacionalizacijskega upravičenca uveljavlja zahtevek za povračilo vlaganj v nepremičnino.
Smisel denacionalizacijskega postopka je ureditev razmerja med denacionalizacijskim upravičencem in denacionalizacijskim zavezancem. Razmerja med upravičencem ali zavezancem ter tretjimi osebami niso predmet postopka o denacionalizaciji.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - pravice obrambe - pravica do poštenega postopka - izvajanje dokazov v korist obdolženca - odgovornost lastnika vozila - obrnjeno dokazno breme - dokazni predlog
Poseben pravni pouk glede ekskulpacije lastnika vozila ne izhaja iz določb ZP-1, niti iz pravice do izjave.
Storilec ne more ovreči domneve iz prvega odstavka 8. člena ZPrCP zgolj z zatrjevanjem razbremenilnih dejstev, temveč mora za svoje trditve predlagati (predložiti) dokaz. Dokazni predlog mora biti nedvoumen, jasen, opredeljen in substanciran.
stvarna pristojnost - krajevna pristojnost - spor o pristojnosti - priznanje in izvršitev odločbe, s katero je v drugi državi članici izrečena denarna kazen
Za odločanje o priznanju odločbe, s katero je bila v drugi državi članici EU fizični (ali pravni) osebi izrečena denarna sankcija za kaznivo dejanje, je po prvem odstavku 189. člena ZSKZDČEU-1 pristojen preiskovalni sodnik, pristojnost pa se določi po stalnem ali začasnem prebivališču osebe, zoper katero je bila izrečena denarna sankcija.
Pri kontragaranciji so vzpostavljena drugačna pravna razmerja kot pri garanciji. Med naročnikom kontragarancije in njenim upravičencem ni nobenega osnovnega razmerja, na podlagi katerega bi naročnik lahko uveljavljal kakršenkoli ugovor v smislu določbe tretjega odstavka 1087. člena ZOR.
Glede na ugotovitve sodišč prve in druge stopnje, da je tožena stranka že med izvajanjem del napake podjemniku (tožeči stranki) notificirala, ni pravilen zaključek, da bi morala to storiti ponovno po zaključku izvajanja del. Če naročnik podjemnika že med samim izvajanjem del obvesti o tem, da ima delo napake, je namen grajanja napak dosežen še v večji meri, kot če naročnik izvajalca o napakah obvesti ob prevzemu del.
Vrhovno sodišče je v sodbi III Ips 16/2003 z dne 12. 12. 2003 obravnavalo vprašanje, v kakšni obliki mora biti postavljen tožbeni zahtevek, s katerim se izpodbija pravno dejanje stečajnega dolžnika. Zavzelo je stališče, da ni pomembno, ali je zahtevek na podlagi določb ZPPSL postavljen v obliki ugotovitvene tožbe (kot v obravnavanem primeru) ali kot oblikovalni zahtevek, kar bi bilo pravilneje glede na določbo prvega odstavka 130. člena ZPPSL, po kateri postane izpodbito pravno dejanje brez učinka proti stečajni masi šele v posledici ugoditve zahtevku na izpodbijanje.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2007503
ZP-1 člen 7, 155, 155/2. URS člen 27. ZPrCP člen 8.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – pravice obrambe – domneva nedolžnosti - odgovornost lastnika vozila
Imetnik pravice uporabe vozila v smislu prvega odstavka 8. člena ZPrCP ni vsakdo, ki je po navedbi lastnika imel vozilo v posesti, temveč oseba, določena v drugem, tretjem ali petem odstavku 29. člena Zakona o motornih vozilih, ki je kot imetnik pravice uporabe vozila vpisana v prometno dovoljenje. Gre za osebe, ki vozilo trajno uporabljajo namesto lastnika, kadar jim lastnik uporabo prepusti na podlagi pogodbe ali kadar je lastnik vozila otrok, mladoletnik ali polnoletna oseba brez veljavnega vozniškega dovoljenja. V teh primerih se domneva storitve prekrška iz prvega odstavka 8. člena ZPrCP nanaša le na imetnika pravice uporabe vozila, ne pa tudi na lastnika vozila. V vseh drugih primerih pa domneva zadeva zgolj lastnika vozila, ne glede na to, ali je vozilo (bodisi začasno bodisi trajno) zaupal v uporabo drugi osebi.
Subjektivni element izpodbojnosti dolžnikovih pravnih dejanj, opredeljen v drugem odstavku 271. člena ZFPPIPP, predpostavlja obstoj dolžnikove insolventnosti v času, ko je izvršeno izpodbojno pravno dejanje. Nihče ne more zanjo vedeti, niti mu ni mogoče pripisati, da bi zanjo vedel (šteti, da bi moral vedeti), če ne obstaja. Za obstoj subjektivnega elementa izpodbojnosti dolžnikovih pravnih dejanj zato ne zadostuje pomanjkanje skrbnosti osebe, v čigar korist je bilo pravno dejanje opravljeno.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - PRAVO SVETA EVROPE
VS2007509
ZP-1 člen 59, 59/3, 65, 65/4, 69, 90, 90/1, 99b. URS člen 22, 29. EKČP člen 6.
zahteva za sodno varstvo - odločanje sodišča - pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega sojenja - pravice obdolženca - dokazni postopek - izvajanje dokazov v korist obdolženca - zaslišanje obdolženca - ustna obravnava
Sodišče dejstev ni ugotovilo z uporabo objektivne metode, temveč se je oprlo predvsem na posredne ugotovitve policista, dokazni predlog za zaslišanje storilca in še zlasti sopotnice v njegovem vozilu pa je zavrnilo s posplošenimi razlogi, s čimer je kršilo določbo prvega odstavka 6. člena EKČP ter določbi
22. in 29. člena Ustave v zvezi s četrtim odstavkom 65. člena ZP-1 in določbo prvega odstavka 90. člena ZP-1 v zvezi z 99.b členom ZP-1 in tretjim odstavkom 59. člena ZP-1.
Druga toženka se je s Pogodbo o poravnavi, pristopu k dolgu in poroštvu poleg jamčevanja za izpolnitev obveznosti L., d.o.o., iz te pogodbe, zavezala jamčiti kot porok tudi za izpolnitev obveznosti glavne dolžnice. Tega, da bi se ob sklenjeni Pogodbi glavna dolžnica in tožeča stranka dogovorili, da bo glavna dolžnica dolg poravnala z izvedbo storitev, druga toženka ni trdila. Ker je imela glavna dolžnica do tožeče stranke denarno obveznost, je bila tudi s Pogodbo prevzeta poroštvena obveznost druge toženke za dolg glavne dolžnice denarna (prvi odstavek 1012. člena OZ).
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VS4002712
ZDR člen 119. OZ člen 190.
dopuščena revizija - pogodba o zaposlitvi - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - neupravičena pridobitev - odpadla pravna podlaga
Po določbi prvega odstavka 119. člena ZDR, ki ureja prenehanje pogodbe o zaposlitvi ex lege, pogodba o zaposlitvi preneha veljati po samem zakonu, ko je delavcu vročena odločba o ugotovljeni invalidnosti I. kategorije postala pravnomočna. Ker je pravnomočnost odločbe o ugotovljeni invalidnosti I. kategorije nastopila (šele) z dnem pravnomočnosti sodbe Delovnega in socialnega sodišča (to je z dnem 18. 6. 2008), ni mogoče šteti, da je pred tem datumom odpadla pravna podlaga za sporna izplačila delavcu. Četudi sta bili izpodbijani odločbi toženke s sodbo Delovnega in socialnega sodišča odpravljeni, s tem še ni odpadla pravna podlaga za izplačila dohodka delavcu v času od izdaje izpodbijanih odločb toženke do pravnomočnosti sodbe Delovnega in socialnega sodišča.
pogodba o prenosu delnic - povrnitev premoženjske škode - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vrnitev preveč plačane kupnine - privolitev oškodovanca v nastanek škode
Toženkino ravnanje je bilo sicer protipravno, ker je kršila pravico tožnice do nakupa delnic po že objavljeni ceni, vendar pa je tožnica z umikom pritožbe, vložene zoper drugo (upravno) odločbo in s sklenitvijo pogodbe o prenosu delnic po višji ceni to (spremenjeno oziroma višjo ceno) sprejela ter s tem izključila protipravnost toženkinega ravnanja in protipravnost škode.
kršitev materialnih določb zakona - zastaranje pregona
Sodišče mora najprej preizkusiti, ali so izpolnjene predpostavke za vsebinsko obravnavo (dopustnost, pravočasnost, upravičen vlagatelj), poleg tega pa preveriti, ali je postopek o prekršku glede na potek časa še dopusten (zastaranje).
ZFPPIPP člen 298, 298a. ZPP člen 181, 181/1, 181/2, 359.
stečajni postopek - ločitvena pravica - prijava ločitvene pravice v stečajnem postopku - določnost prijave ločitvene pravice - pravna fikcija - ugotovitvena tožba
Tožba za ugotovitev (pravočasnosti) prijave ločitvene pravice v stečajnem postopku ni dovoljena, saj ne gre za ugotavljanje obstoja pravice ali pravnega razmerja (prvi odstavek 181. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Takšne tožbe pa tudi ne določa ZFPPIPP (drugi odstavek 181. člena ZPP).
Določba drugega odstavka 298. člena ZFPPIPP je jasna. V skladu z njeno 2. in 3. točko mora prijava ločitvene pravice vsebovati določen zahtevek za njeno priznanje, ki vključuje določen opis premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, ter opis dejstev, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka za priznanje ločitvene pravice, in dokaze o teh dejstvih.
Z novelo ZFPPIPP-F uzakonjena drugačna ureditev na pravilnost odločitve sodišč nižjih stopenj ne more vplivati. Ne le, da se za konkretni stečajni postopek novela ne uporablja, temveč do rešitve, ki jo uzakonja, tudi ni moč priti s teleološko razlago 298. člena ZFPPIPP. Novela je namreč vzpostavila pravno fikcijo, da ob izpolnjenih zakonskih predpostavkah (vknjiženi lastninski pravici na nepremičnini v korist stečajnega dolžnika ter vknjiženi hipoteki ali maksimalni hipoteki) velja, da sta v stečajnem postopku prijavljeni ta hipoteka ali maksimalna hipoteka in terjatev, zavarovana z njo. V razmerju do 298. člena ZFPPIPP torej 298.a člen ZFPPIPP vzpostavlja izjemo od pravila o dolžnosti prijave ločitvene pravice, saj za prijavljeno šteje terjatev in ločitveno pravico, čeprav ju upnik dejansko ni prijavil. Gre za zakonsko fikcijo, ki je ni mogoče vzpostaviti z razlago zakona, ki fikcije še ni določal.
nelojalna konkurenca - dobri poslovni običaji - ravnanje v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji - pogodbeni dogovor - interesi potrošnikov
Pogodbeni dogovor ipso facto še ne predstavlja nujno tudi dobrih poslovnih običajev. Da bi mu lahko priznali tak značaj, mora doseči določeno dodatno kvaliteto, ki pa je po oceni revizijskega sodišča v konkretnem primeru (še) nima. Po stališču novejše teorije namreč opredelilni element poslovnih običajev ni (le) ustaljenost ravnanja, pač pa zlasti pričakovanost ravnanja (upoštevaje primernost ravnanja v določenih novih okoliščinah, četudi ni ustaljeno).
Po presoji revizijskega sodišča je v konkretnem primeru vendarle bistveno, da je šlo za uvajanje povsem novega sistema poslovanja s plinskimi jeklenkami, pri katerem so sodelovale pravdne stranke in njihovi pogodbeni partnerji, torej široka distributerska mreža. Trditve toženke (ki jih povzema tudi sodišče druge stopnje), da gre za novost na trgu in da je potreben čas za ponotranjenje razmer, zato niso nepomembne.
V konkretnem primeru, ko se standard dobrih poslovnih običajev napolnjuje v povezavi s pojmom nelojalne konkurence, pa niso zanemarljivi (četudi niso odločilni) niti interesi drugih udeležencev na trgu, zlasti potrošnikov. Varstvo potrošniških interesov je namreč eden od pomembnejših končnih ciljev konkurenčnopravnih pravil, ki se ne zagotavlja le s pravili, namenjenimi zagotavljanju potrošniških neposrednih pravic, temveč tudi posredno, skozi celoten sklop pravil o varovanju konkurence. V tej luči je mogoče presojati tudi primernost (in s tem pričakovanost) ravnanja gospodarskega subjekta.
skupščina delniške družbe (d. d.) - soglasje skupščine - prenos najmanj 25 % premoženja družbe - naknadno soglasje skupščine - predhodno soglasje skupščine - dovoljenje pred sklenitvijo pogodbe - odobritev po sklenitvi pogodbe - dopuščena revizija
Ker ZGD-1 ne določa kaj drugega, kot je določeno v prvem odstavku 19. člena OZ, velja, da je soglasje skupščine k pogodbi, s katero se delniška družba zaveže prenesti najmanj 25 % premoženja družbe, lahko dano kot dovoljenje (pred sklenitvijo pogodbe) ali kot odobritev (po sklenitvi pogodbe). V prvem primeru začne pogodba učinkovati, ko stranki izjavita soglasje za sklenitev pogodbe in ko se izpolnijo druge (splošne) predpostavke za njeno veljavno sklenitev, v drugem primeru pa takrat, ko je soglasje dano.
OZ ne določa obveznosti upnika z več dolžniki glede iste terjatve, da se pred izpodbijanjem pravnih dejanj enega od njih najprej poskuša poplačati od vseh ostalih. Šteje se namreč, da je bilo pravno dejanje storjeno v škodo upnikov, če zaradi njega dolžnik (in ne kdo drugi) nima dovolj sredstev za izpolnitev upnikove terjatve (drugi odstavek 255. člena OZ).
Kumulacija ali vrstni red unovčevanja solidarnih osebnih zavarovanj ni zakonsko predpisan. Vzpostavitev take obveznosti kot pogoja za izpodbijanje pravnih dejanj posameznega dolžnika bi v razmerju do upnika negirala namen instituta solidarnosti, ki je namenjen enostavnejšemu in hitrejšemu poplačilu upnika od tistega solidarnega dolžnika, od katerega bo po njegovem mnenju najlažje prišel do (polnega) plačila svoje terjatve.
Unovčevanje zavarovanj, ki nimajo podlage v realnem premoženju, ne more voditi do poplačila upnika. To zlasti velja za menico, ki je po naravi finančno zavarovanje, zato obstoj menice per se še ne pomeni, da ima dolžnik unovčljivo premoženje in da je plačevit. Posledično je treba zaključiti, da unovčenje menic v takem primeru ne more biti pogoj za presojo (ne)obstoja objektivnega pogoja za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj.