določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z delom sodišča
Problem nezadovoljstva strank z odločitvami sodišča ureja sistem pravnih sredstev proti sodnim odločbam in zato takšno nezadovoljstvo ni razlog za delegacijo pristojnosti sodišča. Utemeljenega razloga pa tudi ne predstavlja nekonkretizirana trditev o tem, da je tožnik izvedenec ter prijatelj sodnikov pristojnega sodišča.
V splošnih zavarovalnih pogojih je določeno, da zavarovalnica ne jamči za odškodninske zahtevke, če zavarovanec ali pri njem zaposleno osebje povzroči strokovno napako naklepno ali z veliko malomarnostjo. Ta določba ni v skladu z 944. členom OZ, ki izključuje odgovornost zavarovalnice pri nameri in prevari, ne pa tudi kadar je podana lažja oblika krivde - malomarnost.
Ugovor napake volje podpisnika menice se presoja po splošnih pravilih obligacijskega prava. Za njegovo uveljavitev bi toženec moral vložiti (nasprotno) oblikovalno tožbo, v skladu z določbami Obligacijskega zakonika, ki urejajo napake volje ter sodno prakso, ki se je oblikovala na njihovi podlagi.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 83, 83/2-2, 89. ZPP člen 367a, 367a/1, 367b, 367b/4. Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida člen 18.
dovoljenost revizije - trditveno in dokazno breme - pomembno pravno vprašanje - okoljska dajatev - zahtevek za vračilo - proizvodnja energenta
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti.
Glede na to, da je vsebina obravnavane zadeve vprašanje vračila in ne plačila okoljske dajatve, se revidentovo vprašanje o dvakratnem plačilu dajatve ne nanaša na vsebino zadeve. Vprašanje, ki se ne nanaša na vsebino obravnavane zadeve, pa za tako zadevo ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Če pa se vprašanje nanaša na vračilo, torej; ali je bil pravilno in zakonito zavrnjen revidentov zahtevek za vračilo okoljske dajatve, pa je to vprašanje zastavljeno na splošni in načelni ravni in kot tako zahteva le splošen in načelen odgovor: da je bil zahtevek za vračilo okoljske dajatve za isti energent utemeljeno zavrnjen, če tako izhaja iz določb predpisa, ki ureja pogoje za vračilo okoljske dajatve. Tak odgovor očitno ne prispeva k zagotavljanju pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Zato tudi tako razumljeno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
dovoljenost revizije - trditveno in dokazno breme - odločba o zavrnitvi predloga za obnovo upravnega postopka - vrednostni pogoj za dovoljenost revizije ni izpolnjen - pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti.
Obravnavani upravni spor, v katerem revidentka izpodbija odločbo o zavrnitvi predloga za obnovo upravnega postopka, ni spor, v katerem je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, zato revizija iz razloga po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.
dopuščena revizija - povrnitev škode - odgovornost države za delo sodišča - deljena odgovornost - napačen pravni pouk - opustitev vložitve pravnega sredstva - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - skrbnost dobrega strokovnjaka - deljena odgovornost - vmesna sodba
Podlago za presojo skrbnosti v primeru, ko se zatrjujejo protipravna ali neskrbna ravnanja tako povzročitelja škode na eni strani kot tudi oškodovanca na drugi strani, predstavlja določba 179. člena OZ, ki zahteva tehtanje soprispevkov oziroma vzrokov, ki lahko bremenijo pravdne stranke, torej na eni strani povzročitelja škode, na drugi strani pa oškodovanca. Uzakonjeno je torej soočanje „krivdnih“ soprispevkov k nastanku škode in/ali ugotavljanje obojestranskih vzrokov, ki so posledično povzročili presežek škode od tiste, ki bi nastala, če bi vzročno posledični „neksus“ bremenil le povzročitelja škode. Nujno je tako tehtanje oziroma ocenjevanje mreže vzročnosti, v katero so lahko vpeta vsa ravnanja, ki so povzročila večji obseg škode, kot bi kljub napačnemu pravnemu pouku nastala v primeru vložitve pritožbe zoper napačen sklep o prekinitvi zapuščinskega postopka, kot tudi/ali odgovornostnih deležev pri nastanku škode ne le tožnic, temveč tudi tožene stranke.
STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017680
OZ člen 50. ZTLR člen 28, 28/4.
pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - vpis v zemljiško knjigo - publicitetni učinek - menjalna pogodba - navidezna pogodba - dobra vera - dokazno breme
Glede na to, da je tožnica trdila, in po prepričanju sodišča prve stopnje tudi dokazala, da je na sporni nepremičnini izvajala dobroverno (lastniško) posest 20 let, pojasnila pa je tudi okoliščino in razloge v zvezi z napačnim vpisom lastništva v zemljiško knjigo pri sporni nepremičnini, je zmoten zaključek sodišča druge stopnje, da že zgolj zavedanje in hotenje tožnice glede dejstva vpisa lastninske pravice pri sporni nepremičnini na pravnega prednika toženca, zanika njeno dobroverno posest sporno nepremičnino.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 83, 83/2-2, 89. ZPP člen 367a, 367a/1, 367b, 367b/4. Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida člen 18.
davki - dovoljenost revizije - trditveno in dokazno breme - odločba o zavrnitvi predloga za obnovo upravnega postopka - vrednostni pogoj za dovoljenost revizije ni izpolnjen - pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti.
Glede na to, da je vsebina obravnavane zadeve vprašanje vračila in ne plačila okoljske dajatve, se revidentovo vprašanje o dvakratnem plačilu dajatve ne nanaša na vsebino zadeve. Vprašanje, ki se ne nanaša na vsebino obravnavane zadeve, pa za tako zadevo ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Če pa se vprašanje nanaša na vračilo okoljske dajatve, torej, ali je bil pravilno in zakonito zavrnjen revidentov zahtevek za vračilo, pa je to vprašanje zastavljeno na splošni in načelni ravni in kot tako zahteva le splošen in načelen odgovor: da je bil zahtevek za vračilo okoljske dajatve za isti energent utemeljeno zavrnjen, če tako izhaja iz določb predpisa, ki ureja pogoje za vračilo okoljske dajatve. Tak odgovor očitno ne prispeva k zagotavljanju pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Zato tudi tako zastavljeno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017721
ZZZDR člen 51, 59. OZ člen 190. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje - povrnitev vlaganj v nepremičnino - vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje drugega zakonca - povračilni zahtevek
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali je pravilna presoja sodišča druge stopnje, da pravno podlago tožnikovega zahtevka za povrnitev vlaganj predstavljajo določila 51. in 59. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja ali določba 2. točke četrtega odstavka 3. člena Splošnih pogojev izključuje kritje za kaznivo dejanje zatajitve, ki ga stori sozavarovana oseba v smislu 34. člena Splošnih pogojev.
Okoliščina, da je sodnik poročevalec pritožbenega sodišča v drugem postopku kaznoval pooblaščenko stranke tega postopka, ne utemeljuje očitka o kršitvi načela nepristranskosti, četudi je bila takšna procesna odločitev pred ESČP ugotovljena kot kršitev 6. člena EKČP.
ZPP člen 7, 212, 231, 286b, 339, 339/2-8, 339/2-14.
posojilna pogodba - vrnitev posojila - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razpravno načelo - kršitev pravice do izjave - razlogi o odločilnih dejstvih - prekluzija
Revizijskim navedbam glede kršitve razpravnega načela ni mogoče pritrditi. Trditvena (in dokazna) ponudba tožencev je bila glede vrnitve posojila, kot pravilno navaja pritožbeno sodišče, zadostna – zatrjevala sta (kar sta tudi dokazno podprla), da sta posojilo vrnila pravočasno, v celoti in upravičeni osebi – tožnikovemu pooblaščencu A. Dokazni predlogi tožencev so bili tako ustrezno trditveno podprti, zato revizijska zatrjevanja o informativnih dokazih oziroma njihovi nesubstancirani opredelitvi niso utemeljena.
pripor - begosumnost - odločanje sodišča druge stopnje o priporu
Glede na izrečeno štirinajstletno zaporno kazen, dejstvo da plen ropa še ni bil najden, kar predstavlja zadostno osnovo za nov začetek kjerkoli na svetu in ne le v Republiki Hrvaški (kjer obtoženec že ima nepremičnine), kakor tudi glede na dejstvo, da še niso bili izsledeni vsi udeleženci tega kaznivega dejanja (ki bi lahko obtožencu pomagali pri umiku iz Slovenije) so podane takšne okoliščine, ki kažejo na nevarnost, da bi obtoženec, kolikor bi bil izpuščen na prostost, pobegnil in s tem je razlog za pripor iz 1. točke prvega odstavka 201. člena ZKP še vedno podan.
nepravdni postopek - prisilno pridržanje v psihiatrični bolnišnici - sprejem na zdravljenje brez privolitve - litispendenca - poslovna sposobnost - vodenje več ločenih postopkov
Napačno je tudi revidentovo stališče, da bi moral v nastalem položaju obveljati tisti sklep, ki predstavlja manjši poseg v njegove pravice in temeljne svoboščine. Tu namreč ne gre za kazenskopravni ukrep, ki bi lahko narekoval takšno pravno sklepanje, marveč gre za omejitev nekaterih ustavnih pravic nasprotnega udeleženca zaradi varstva (prav tako ustavno varovanih) dobrin, ki so navedene v prvi alineji 39. člena ZDZdr (življenje, zdravje, premoženje). Predmet presoje revizijskega sodišča je zato zamejen z vrednotesnjem (ne)sorazmernosti posega v ustavne pravice nasprotnega udeleženca po zakonsko konkretiziranih merilih iz 39. člena ZDZdr.
ZUS-1 člen 28, 28/1. ZUP člen 87, 87/1, 87/3, 87/4, 98, 98/1.
denarna kazen - prepozna tožba - osebna vročitev - fikcija vročitve - sporočilo o prispelem pismu - pomota pri vročanju
Določba tretjega stavka četrtega odstavka 87. člena ZUP, ki določa, da po preteku 15 dnevnega roka vročevalec pusti dokument v hišnem predalčniku naslovnika, če ga ta ima, sicer pa vrne pošiljko pošiljatelju, na trenutek vročitve ne more vplivati. Vročitev namreč velja za opravljeno že z dnem preteka 15 dnevnega roka od poskusa osebne vročitve (pustitev obvestila o pošiljki naslovniku) na podlagi drugega stavka četrtega odstavka 87. člena ZUP (t.i. fikcija vročitve).
razrešitev sodnega cenilca - dovoljenost revizije - vrednostni kriterij - pomembno pravno vprašanje - splošna in nekonkretizirana vprašanja - zelo hude posledice - ogroženo preživljanje - okrnitev ugleda
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Ker se v obravnavani zadevi akt tožene stranke glasi na revidentovo razrešitev, vrnitev štampiljke in izkaznice ter vpis razrešitve v imenik in ne na pravico ali obveznost stranke, ki bi bila izražena v denarni vrednosti, pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Revident pomembnega pravnega vprašanja po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpostavil na zahtevani način, saj je postavil zgolj splošna in nekonkretizirana vprašanja ter pri tem ni navedel, zakaj so ta pomembna za presojo v obravnavani zadevi.
Revident, kljub temu da sta mu upadla promet in dohodek, ni predložil nobenih dokazov, iz katerih bi bilo razvidno, da je kot posledica izpodbijane odločitve v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ogroženo njegovo preživljanje oziroma preživljanje njegove družine.
pripor - podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - neogibnost pripora
Teža dejanja, način storitve in okoliščine, v katerih je bilo kaznivo dejanje storjeno ter osebne okoliščine obdolženca kažejo na realno nevarnost, da bi obdolženec na prostosti ponovil kakšno od kaznivih dejanj zoper življenje in telo, med njimi tudi najhujše.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2, 95, 95/1. ZST-1 člen 1, 1/3. ZPP člen 86, 86/4, 343, 343/4. URS člen 25.
zavrženje pritožbe - postulacijska sposobnost - vloga, s katero se uveljavlja več pravnih sredstev - predložitev zadeve kot pritožba - revizija zoper sklep - ZVZ v upravnem sporu
Vlogo, ki jo je tožnik naslovil „pritožba in zahtevek za varstvo zakonitosti - revizija“ je Vrhovno sodišče obravnavalo kot pritožbo, ker je zoper sklep sodišča prve stopnje o odlogu plačila sodne takse dopustno pravno sredstvo le pritožba. Pritožbo je Vrhovno sodišče zavrglo kot nedovoljeno, ker jo je tožnik vložil sam in ni niti v postopku pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbi izkazal in tudi ne zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit. S tem ni kršena pravica stranke do pravnega sredstva (25. člen URS).