ZDR člen 73, 73/1, 88, 88/1, 88/1-1, 90, 90/3, 90/4.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - odpravnina - razlika v plači - sprememba delodajalca - prenos dela podjetja - ukinitev dejavnosti - ustrezna zaposlitev
Prvotožena stranka je prenehala opravljati investicijske storitve in posle, zato je prenehala potreba po delu na revidentovem delovnem mestu in je bil poslovni razlog utemeljen.
Zgolj opravljanje storitev, ki so enake dejavnosti, ki jo je tožena stranka ukinila, ne utemeljuje zaključka o pravnem prenosu dela podjetja.
URS člen 33, 50. ZD člen 128, 128/4. ZSVarPre člen 28, 53.
varstveni dodatek - zaznamba prepovedi odtujitve ali obremenitve nepremičnine
Varstvo pravice do socialne varnosti posameznika (iz 50. člena Ustave) zahteva, da država dobi vrnjena sredstva pomoči, ki so jo dobile osebe, ki so v času prejemanja pomoči sicer imele premoženje, vendar so ga potrebovale zase in samo po sebi to premoženje ni prinašalo dohodka. V takšnem primeru je ustavno dopustno, da se država potem, ko oseba pomoči ne potrebuje več, poplača iz njenega premoženja, ki bi ga sicer dobili dediči.
V zvezi z očitkom kršitev 285. in 286. člena ZPP revizijsko sodišče ugotavlja, da je predsednik senata že na prvem naroku za glavno obravnavno stranke izrecno opozoril na določbo 286. člena ZPP, da je tudi v okviru materialnega procesnega vodstva obema strankama naložil predložitev dodatnih listin in sprejel sklep o dodatnem zaslišanju prič ter o dodatni dopolnitvi izvedenskega mnenja.
Tožnica je v zadnjih pripravljalnih vlogah celo izrecno nasprotovala dopolnjevanju izvedenskih mnenj in na zadnji obravnavi ni predlagala dopolnitve dokaznega postopka, ni imela nobenih pripomb, ni imela novih dokaznih predlogov in tudi ni uveljavljala kršitev določb pravdnega postopka. Iz določbe 286b. člena ZPP namreč izhaja, da mora stranka kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče. Kršitve, na katere se sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, se upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti. Nadalje je pomembno, da teh kršitev tožnica sploh ni uveljavljala v pritožbi, torej posledično tudi pritožbeno sodišče, ki na te kršitve ne pazi po uradni dolžnosti, ni moglo storiti bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.
ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 374, 377. ZDSS-1 člen 35.
dovoljenost revizije - postulacijska sposobnost - pooblaščenec - zavrženje revizije
Tožnica je revizijo vložila po pooblaščenki s pravniškim državnim izpitom, ki ni odvetnica niti ni predložila dokazila, da je predstavnica sindikata, pri katerem je zaposlena za zastopanje njegovih članov. Tako ni izkazano, da gre za pooblaščenko v smislu 35. člena ZDSS-1, niti ni izkazano, da bi bila revizija vložena v skladu z določbami 86. člena ZPP.
ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b. ZFPPIPP člen 442, 442/1, 442/1-1. ZGD-1 člen 8. ZPP člen 30, 30/1.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - spregled pravne osebnosti - pravno nasledstvo
Izbris iz sodnega registra ne vpliva na pravico upnika izbrisane pravne osebe zahtevati plačilo njegove terjatve do te pravne osebe od osebno odgovornih družbenikov ali od drugih družbenikov na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti.
Pri spregledu pravne osebnosti gre za dvojno odgovornost - odgovornost družbe za svoje obveznosti in odgovornost družbenikov za obveznosti družbe - in ne za pravno nasledstvo družbenika.
Glede na navedeno ni izpolnjen subjektivni kriterij, po katerem se določa pristojnost delovnega sodišča, saj toženec ni niti delodajalec niti pravni naslednik tožnikovega delodajalca.
ZPP člen 367, 367/2, 367/3, 374. ZDR člen 204, 204/3.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Glede na to, da je bila tožba zoper odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki je bila tožniku vročena 16. 10. 2012, vložena 19. 12. 2012, jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo kot prepozno.
dovoljenost revizije - zavrženje revizije - pooblastilo za vložitev revizije - novo pooblastilo
Pooblastilo za vložitev revizije je novo, če izvira iz časa, ko je stranki že nastala pravica do vložitve izrednega pravnega sredstva, kar pomeni, da mora biti dano po tem, ko je bila sodna odločba vročena stranki, ki vloži izredno pravno sredstvo. Šele ko stranka zve za rezultat postopka pred sodiščem druge stopnje in se v skladu s tem rezultatom ter v pravnomočni sodbi navedenimi razlogi odloči o morebitni vložitvi izrednega pravnega sredstva, lahko pooblasti odvetnika za vložitev izrednega pravnega sredstva. Le pooblastilo iz tega časa je lahko novo pooblastilo.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - upravna pristojnost - pristojnost sodišča splošne pristojnosti - zemljiška knjiga - poočitev združitve nepremičnin - odločba Geodetske uprave - odločanje o pritožbi v zemljiškoknjižnem postopku - elektronska zemljiška knjiga
Geodetska uprava je z odločbo tri posamezne dele združila v nov posamezen del v stavbi, sodišče pa v zemljiški knjigi ni poočitilo združitve teh posameznih delov, ker naj bi širši pravni položaj na vseh nepremičninah ne bil enak. Tožeča stranka trdi, da informacijski sistem e-ZK ne prepozna enakosti širših pravnih položajev nepremičnin. Zatrjuje, da je dejanje tožene stranke, tj. neizvedba poočitve združitve nepremičnin, nezakonita in zaradi tega dejanja vlaga tožbo po 4. členu ZUS-1. Za odločitev o takšni tožbi ni pristojno sodišče splošne pristojnosti (okrajno sodišče) v zemljiškoknjižnem postopku.
URS člen 2, 3, 125. ZIU člen 9. ZSPJS-L člen 16, 17. ZSS člen 44.
dopuščena revizija - odločba ustavnega sodišča - izplačilo razlike v plači - sodniki - interventna zakonodaja - interventni ukrepi
Kakor je pojasnilo Ustavno sodišče, je ZSPJS-L plačne razrede sodniških funkcij ponovno na novo ovrednotil, pri čemer je določil, da jih bodo sodniki dosegli v dveh korakih. Z ZSPJS-L je bilo tako predvideno, da so od 1. 7. 2009 sodniki upravičeni do plače v skladu z začasnimi plačnimi razredi iz 17. člena ZSPJS-L, s 1. 12. 2010 pa se uvrstijo v končne plačne razrede iz 16. člena ZSPJS-L. Nato pa je bil pred 1. 12. 2010, ko naj bi se plače sodnikom začele obračunavati in izplačevati po 16. členu ZSPJS-L, sprejet ZIU, po katerem je bilo obračunavanje in izplačevanje plač sodnikov na podlagi 17. člena ZSPJS-L podaljšano še za obdobje od 1. 12. 2010 do 31. 12. 2011. Taka ureditev ni bila neustavna z vidika 2., 3. in 125. člena URS iz razlogov, kot jih navaja Ustavno sodišče v odločbi št. U-I-15/14-15 z dne 26. 3. 2015.
Iz enakega razloga tudi ni neustavna ureditev tretjega odstavka 9. člena ZIU, ki je plače funkcionarjev in s tem tudi sodnikov od 1. 1. 2011 do 31. 12. 2011 znižal za 4%.
ZDR-1 člen 75, 75/8. ZDR člen 73, 73/6. Direktiva 2001/23/ES o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov člen 1.
sprememba delodajalca - začasen prenos podjetja - pogodba o izvajanju storitev - podizvajalec
Pogodba o izvajanju storitev, ki je z izvajalcem sklenjena za časovno omejeno obdobje, pomeni sklenitev pravnega posla o začasnem prenosu dejavnosti varovanja.
Pravice in obveznosti v zvezi s prehodom se ne izčrpajo s prvim iztekom (začasnega) pogodbenega prenosa podjetja oziroma dejavnosti, temveč veljajo te zakonske določbe tudi v naslednjih časovno povezanih pogodbenih prenosih dejavnosti na istega ali druge prevzemnike.
URS, člen 2, 3, 125. ZSPJS člen 3. ZSPJS-L člen 16, 17, 18. ZIU člen 9. ZSS člen 44.
izplačilo razlike v plači - sodniki - interventna zakonodaja - interventni ukrepi - zahteva za oceno ustavnosti - odločba Ustavnega sodišča - prehodno obdobje - znižanje plač - razmerja med zakoni
ZSPJS-L plačne razrede sodniških funkcij ponovno na novo ovrednotil, pri čemer je določil, da jih bodo sodniki dosegli v dveh korakih. Z ZSPJS-L je bilo tako predvideno, da so od 1. 7. 2009 sodniki upravičeni do plače v skladu z začasnimi plačnimi razredi iz 17. člena ZSPJS-L, s 1. 12. 2010 pa se uvrstijo v končne plačne razrede iz 16. člena ZSPJS-L.
Taka ureditev ni bila neustavna z vidika 2., 3. in 125. člena URS iz razlogov, kot jih navaja Ustavno sodišče v odločbi št. U-I-15/14-15 z dne 26. 3. 2015.
Iz enakega razloga tudi ni neustavna ureditev tretjega odstavka 9. člena ZIU, ki je plače funkcionarjev in s tem tudi sodnikov od 1. 1. 2011 do 31. 12. 2011 znižal za 4 %. Znižanje velja enako za funkcionarje vseh treh vej oblasti, ne samo za sodnike, zato slednji niso v slabšem položaju.
V našem pravnem sistemu zakon ne more določiti zgolj lastnega ekskluzivnega upravičenja za urejanje določenih pravic in obveznosti in s tem izključiti možnost urejanja istih vprašanj z drugim zakonom, celo zakonom, ki ima naravo interventnega zakona, in se s tem postaviti nad druge zakone.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - socialni spor -spor o plačilu storitev
Po določbi 7. člena ZDSS-1 je socialno sodišče na področju zdravstvenega zavarovanja pristojno le za odločanje o pravicah do in iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in plačevanje prispevkov za to zavarovanje. V obravnavani zadevi pa evidentno ne gre za nobenega od takih sporov. Tožeča stranka je bolnišnica kot javni zavod, ki zahteva od tožene stranke kot posameznika in ne kot zavarovanca ali uporabnika zdravstvenih storitev, plačilo storitve, opravljene na podlagi dogovora.
Kot prvo je potrebno šteti, da v primeru, da po poteku obdobja začasnega prenosa dejavnost, ki je predmet prenosa, v celotnem obsegu pogodbeno prevzame drugi prevzemnik, preidejo pravice in obveznosti v tej dejavnosti zaposlenih delavcev na novega prevzemnika. Na prenosnika zato ponovno preidejo pravice in obveznosti iz delovnih razmerij teh delavcev le v primeru, če ni novega prevzemnika oziroma če le-ta ne prevzame celotne dejavnosti, ki bi pogojevala tudi prevzem vseh delavcev.
Kot drugo je potrebno določbe osmega odstavka 75. člena ZDR-1 razlagati tako, da se pravice in obveznosti v zvezi s prehodom pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ne izčrpajo s prvim iztekom pogodbenega prenosa podjetja oziroma dejavnosti, temveč veljajo te zakonske določbe tudi v naslednjih časovno povezanih pogodbenih prenosih dejavnosti na istega ali druge prevzemnike. Pri tem je treba šteti, da gre tudi pri naslednjih pogodbenih prenosih dejavnosti za prenos v smislu 75. člena ZDR-1, če se vsebina pogodbenega prenosa v primerjavi s prvim prenosom z vidika dela delavcev ni bistveno spremenila.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 83, 83/2-2, 89. ZPP člen 367a, 367a/1, 367b, 367b/4. Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida člen 18.
dovoljenost revizije - trditveno in dokazno breme - odločba o zavrnitvi predloga za obnovo upravnega postopka - vrednostni pogoj za dovoljenost revizije ni izpolnjen - pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti.
Glede na to, da je vsebina obravnavane zadeve vprašanje vračila in ne plačila okoljske dajatve, se revidentovo vprašanje o dvakratnem plačilu dajatve ne nanaša na vsebino zadeve. Vprašanje, ki se ne nenaša na vsebino obravnavane zadeve, pa za tako zadevo ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Če pa se vprašanje nanaša na vračilo okoljske dajatve, ali je bil pravilno in zakonito zavrnjen revidentov zahtevek za vračilo, pa je to vprašanje zastavljeno na splošni in načelni ravni in kot tako zahteva le splošen in načelen odgovor: da je bil zahtevek za vračilo okoljske dajatve za isti energent utemeljeno zavrnjen, če tako izhaja iz določb predpisa, ki ureja pogoje za vračilo okoljske dajatve. Tak odgovor očitno ne prispeva k zagotavljanju pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Zato tudi tako razumljeno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
tožb - predhodni preizkus tožbe - taksa za tožbo - plačilo sodne takse - domneva o umiku tožbe
V skladu z določbo prvega odstavka 269. člena ZPP se po prejemu tožbe opravijo priprave za glavno obravnavo. Te priprave obsegajo predhoden preizkus tožbe, vročitev tožbe tožencu zaradi odgovora in razpis glavne obravnave (drugi odstavek člena). V skladu z določbo 272. člena ZPP pa ima predsednik senata po predhodnem preizkusu tožbe pravico izdati sklepe iz 270. člena le, če ne gre za vprašanja, o katerih je mogoče po naravi stvari ali po določbah tega zakona odločiti šele v nadaljnjem postopku. Iz prvega odstavka 105. a člena ZPP izhaja, da mora biti taksa za tožbo plačana že ob njeni vložitvi. Iz drugega odstavka istega člena pa izhaja, da sodišče, če taksa ni plačana, takoj pozove stranko na plačilo takse in v nalogu določi tudi rok za plačilo ter opozori na posledice neplačila. Če taksa v roku ni plačana, se šteje da je vloga umaknjena (tretji odstavek istega člena). To pa pomeni, da je postopek v zvezi s plačilom takse za tožbo, vključno z izdajo sklepa o domnevi umika tožbe, predhodni postopek preizkusa tožbe. Izdaja sklepa o domnevi umika tožbe je torej časovno omejena v okvire predhodnega preizkusa, saj nedvomno tudi ne gre za sklep, katerega bi bilo mogoče izdati šele v kasnejši fazi – po opravljenem predhodnem preizkusu.
ZPP člen 367a, 367c, 367c/2. OZ člen 341, 341/1, 341/2, 364, 364/2.
predlog za dopustite v revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - pomembno pravno vprašanje - zastaranje - priznanje dolga - odpoved zastaranju
Vrhovno sodišče je zavrnilo predlog za dopustitev revizije, ker je ocenilo, da niso podani razlogi, predpisani v 367.a členu ZPP. Ožja obrazložitev tega sklepa ima podlago v drugem odstavku 367.c člena ZPP.
Za uporabo zastaralnega roka iz prvega odstavka 349. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) morata biti izpolnjena dva pogoja: da gre za gospodarsko pogodbo in da terjatev izvira iz gospodarske pogodbe. OZ pojem gospodarske pogodbe opredeljuje v 13. členu in pri tem izhaja izključno iz subjektivnega merila – značilnosti subjektov, ki sklepajo gospodarske pogodbe. Poleg gospodarskih družb in podjetnikov posameznikov imajo po OZ položaj gospodarskega subjekta tudi druge pravne osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnost, in sicer bodisi kot pretežno dejavnost (tretji odstavek 13. člena OZ) bodisi občasno oziroma v manjšem obsegu (četrti odstavek 13. člena OZ).
žalitev sodišča v vlogi - denarna kazen - kaznovanje odvetnika
Odvetničinega zapisa v pritožbi, češ da pri odločitvi sodišče zasleduje lasten interes po potrditvi sodbe, ter odloča v želji po zaslužkarstvu, nedvomno ni mogoče uvrstiti v polje racionalnih pritožbenih argumentov. Hkrati pa tudi po oceni Vrhovnega sodišča negativno posega v ugled in avtoriteto sodstva in ni sprejemljiv z vidika pravice do svobode izražanja, varovane s prvim odstavkom 39. člena Ustave.
Upoštevaje naravo oblikovalnih pravic, prevladujoča stališča pravne teorije in gramatikalno razlago 2. točke prvega odstavka 468. člena OZ, je zahtevek za znižanje kupnine oblikovalen in je ta jamčevalni zahtevek po OZ urejen kot tožbena oblikovalna pravica. Zato lahko dajatveni zahtevek za vrnitev zneska, za katerega je bila kupnina znižana, temelji le na predhodnem, uspešno uveljavljenem oblikovalnem upravičenju.
V sodni praksi se je uveljavilo stališče, da je pogodba, ki je sklenjena z (glavnim) namenom izigrati tretje, v opreki z moralnimi načeli. Taka kavza pogodbe je zato v skladu z drugim odstavkom 39. člena OZ nedopustna.
Upnik, čigar dolžnik je premoženje odtujil z ničnim pravnim poslom, varstva svoje terjatve ne more zahtevati s paulijansko tožbo, pač pa s tožbo za ugotovitev ničnosti.
Ker upniku v primeru uspeha z ničnostno tožbo ni mogoče odrekati aktivne legitimacije za izbrisno tožbo, saj v nasprotnem primeru ne bi mogel doseči zemljiškoknjižne izvedbe posledic take sodbe in bi bilo njegovo pravno varstvo neučinkovito, je pravilna tudi odločitev izpodbijane sodbe glede zahtevka o vzpostavitvi prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja pri sporni nepremični.