DENACIONALIZACIJA - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017637
ZIKS člen 145č, 145č/1, 145č/2. ZPP člen 339, 339/2-8. ZNP člen 4, 37.
vrnitev zaplenjenega premoženja - podlaga prehoda premoženja v državno last - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave v postopku - seznanitev stranke z vsebino pripravljalne vloge - pravica do informacije
Iz zapisnika o naroku izhaja, da sta predlagatelja na naroku prejela pet vlog, in sicer vloge drugega, četrtega, petega, desetega in enajstega nasprotnega udeleženca s prilogami. Ob takem številu prejetih vlog in prilog pa po presoji revizijskega sodišča predlagatelja v reviziji utemeljeno uveljavljata, da jima v okviru naroka, vključno z njegovo prekinitvijo, ni bilo omogočeno, da se z njimi primerno seznanita in učinkovito izjavita.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007493
ZKP člen 242, 371, 371/1-11, 372, 372-1, 420, 420/2. KZ-1 člen 122, 122/1, 122/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - prepoznava - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja – lahka telesna poškodba
Po začetku kazenskega postopka je obtoženec znana oseba ne le v smislu javnosti za stranke, ampak tudi za splošno javnost. Zato že po naravi glavne obravnave ne pride v poštev, da bi obtoženca priče prepoznavale v skladu z določili 242. člena ZKP kot možnega storilca.
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - uveljavljanje nadpolovičnega deleža na skupnem premoženju - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med razlogi sodbe
Razlogi sodbe sodišča druge stopnje med seboj v nasprotju in je zato podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče druge stopnje namreč najprej v 7. točki obrazloži, da je toženec ugovor nadpolovičnega deleža uveljavljal neustrezno, ker ni vložil nasprotne tožbe in je sodišče prve stopnje prekoračilo tožbeni zahtevek, ko je njegov ugovor upoštevalo, nato pa v 17. točki obrazloži, da je sodišče prve stopnje toženčevemu ugovoru pravilno ugodilo.
DAVKI - DENACIONALIZACIJA - DEDNO PRAVO - UPRAVNI SPOR
VS1015110
ZDen člen 78, 78/1, 78/2. ZDDD člen 8, 9, 9/1, 9/2.
davki - davek na dediščine in darila - dovoljena revizija - dedovanje denacionaliziranega premoženja - prvi dedni red - oprostitev plačila davka - krog dedičev - trenutek prehoda premoženja
Ker je dedinja denacionalizacijskih upravičencev umrla pred pravnomočnostjo denacionalizacijskih odločb, denacionalizirano premoženje kot zapuščina na njo ni nikoli prešlo, ampak je v letu 2005 prešlo neposredno od denacionalizacijskih upravičencev na revidenta kot zakonitega dediča dedinje denacionalizacijskih upravičencev, zato ne gre za prvi dedni red in je treba davek na dediščine in darila plačati.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - sedež pooblaščenca - bivališče strank - bivališče prič
Vrhovno sodišče pritrjuje mnenju iz predloga sodišča in drugega toženca, da v obravnavanem primeru razlogi smotrnosti terjajo prenos pristojnosti na sodišče, na območju katerega imajo prebivališče tožnica in drugi toženec, vse doslej predlagane priče, tu ima sedež tudi pooblaščenec drugega toženca, blizu pa je tudi sedež poslovalnice (organizacijske enote) prve toženke, katere pooblaščenci se glede na njeno organizacijsko strukturo udeležujejo narokov na sodišču.
V sporu o obsegu zapuščine so vsi dediči nujni sosporniki. Od trenutka smrti pokojnice namreč obstaja skupnost zakonitih dedičev (do delitve), zato morajo biti toženi vsi zakoniti dediči (primerjaj 132. in 145. člen Zakona o dedovanju).
Sodišče mora pri odločanju o utemeljenosti zahtevka iz izbrisne tožbe o vprašanju ničnosti pravnega posla po 119. členu Obligacijskega zakonika odločiti kot o predhodnem vprašanju.
POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017774
ZPP člen 367a, 367/1, 367c, 367c/3. ZJF člen 50. OZ člen 51, 190.
dopuščena revizija - javne finance - ničnost - ustna pogodba - obvezna sklenitev pogodbe v pisni obliki - občina kot uporabnik javnih sredstev
Revizija se dopusti v smeri preizkusa materialnopravne pravilnosti pravnomočne odločitve glede uporabe 50. člena Zakona o javnih financah v zvezi z vprašanjem ničnosti ustne pogodbe.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 94, 94/1. ZGO-1 člen 56, 66.
dovoljena revizija - gradbeno dovoljenje odpravljeno v pritožbenem postopku - pravica graditi - poseg na tuja zemljišča - zemljišča niso predmet gradbenega dovoljenja in predmet posega
Pravico začasne uporabe tuje nepremičnine za potrebe gradnje (pravico graditi) mora investitor izkazati le, če je v gradbenem dovoljenju predvidena gradnja, izvedba del oziroma uporaba tuje nepremičnine za namen gradnje oziroma, če je zaradi odmika od sosednje nepremičnine in (ali) načina gradnje pričakovati, da gradnje ne bo mogoče izvesti brez začasne uporabe tuje nepremičnine. Pri presoji te okoliščine organ ni vezan le na projektno dokumentacijo, ampak mora tudi sam oceniti, ali bližina oziroma način gradnje vzbujata dvom o tem, da je gradnja mogoča brez posega v tujo nepremičnino. Če nastane dvom, mora organ zahtevati ustrezno dopolnitev projekta oziroma dodatno strokovno utemeljitev izdelovalca projektne dokumentacije.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 94, 94/1. ZKZ člen 22, 23, 23/1-5, 24, 24/4.
dovoljena revizija - promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - prednostni upravičenec samostojni podjetnik posameznik - ugotavljanje dohodka iz kmetijske dejavnosti
Za presojo izpolnjevanja pogoja predkupnega upravičenca samostojnega podjetnika posameznika po 5. točki 23. člena ZKZ je, glede na četrti odstavek 24. člena ZKZ, pravno relevanten dejanski dohodek iz kmetijske dejavnosti in ne le teoretično možen dohodek, ki bi ga fizična oseba lahko dosegla na določeni obdelovalni površini. Dejanski dohodek iz kmetijske dejavnosti pa se ugotavlja na podlagi bilance stanja in bilance uspeha samostojnega podjetnika ter listin (poslovnih knjig in listin, ki izkazujejo poslovne dogodke, knjižene v poslovnih knjigah), ki so bile podlaga za sestavo teh bilanc, kot tudi z vsemi dokaznimi sredstvi, s katerimi je mogoče ugotoviti dejansko dosežen dohodek iz kmetijske dejavnosti.
ZFO-1 člen 9, 9/1-2, 9/2, 9/3. ZVRK člen 8, 8/1, 8/2, 9. ZUS-1 člen 71, 71/2. Odlok o občinskih taksah v Občini Logatec člen 3, 6, 7, 10. Odlok o oglaševanju v Občini Logatec člen 31, 34. ZPP člen 339, 339/2-14.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - plačilo občinske takse za oglaševanje - vir financiranja občin - občinsko urejanje - oglaševanje v času predvolilne kampanje - odmera takse glede na objekt za oglaševanje - prazen objekt za oglaševanje - obrazložitev sodišča prve stopnje s sklicevanjem na 71. člen ZUS-1 - mali poslovni objekt
Določbe ZFO-1 dopuščajo, da občina z odlokom predpiše, da se občinska taksa za oglaševanje odmerja glede na nameščeni objekt za oglaševanje ter glede na njegovo površino in ni odvisna od dejanske zasedenosti tega objekta z oglasnimi sporočili, Odlok o občinskih taksah pa takšen način odmerjanja tudi predvideva.
Postavitev objekta za oglaševanje na javnem mestu, ki omogoča oglaševanje, pomeni uzurpacijo javnega mesta in predstavlja njegovo posebno rabo, s katero se od možnosti enake rabe izključi druge potencialne interesente za oglaševanje.
Plačila občinske takse za oglaševanje za volilno kampanjo je oproščeno le oglaševanje, izvajano na oglaševalskih mestih, ki jih kot brezplačna določi občina, in s katerimi se zagotavlja enakopravnost vseh list oziroma kandidatov pri oglaševanju za volilno kampanjo in omogoča vsaj osnovno informiranje volivcev v lokalni skupnosti o listah kandidatov ali kandidatih.
varstvo ustavnih pravic - začasna odredba - težko popravljiva škoda ni izkazana - trditveno in dokazno breme - politična funkcija - večja izpostavljenost
Tožnik s svojimi navedbami ni izkazal verjetnosti nastanka težko popravljive škode v smislu drugega odstavka 32. člena ZUS-1 v zvezi z dejavnostjo, ki jo opravlja, torej zatrjevane poslovne škode, saj navedb o svoji poslovni dejavnosti ni konkretiziral, prav tako ne o škodi.
Tožnik je v zahtevi za izdajo začasne odredbe navajal, da se pogostnost pojavljanja v medijih (ki jo tožnik izkazuje in ni sporna) oziroma izpostavljenost javnosti v negativni luči, prejemanje vulgarnih sporočil in resnih groženj, tudi fizičnih, ob tem da že več kot tri leta ni javni funkcionar, manifestira na njegovem zdravju. Tožnikove navedbe o posledicah, ki naj bi se odražale na zdravju, so pavšalne, navaja namreč zgolj nespečnost in motnje koncentracije. Za njihovo potrditev ni predložil nobenih dokazov, gre torej zgolj za njegove navedbe, ki niso z ničemer izkazane.
S tem po presoji Vrhovnega sodišča ni zadostil zahtevi po izkazanosti težko popravljive škode v smislu drugega odstavka 32. člena ZUS-1. Zaključne ugotovitve se nanašajo na čas, ko je tožnik opravljal politično (ministrsko) funkcijo. Kdor opravlja oziroma je opravljal takšno funkcijo, je zaradi pomena in vsebine dela, ki vpliva na delovanje države in življenje državljanov, v večji meri (kot običajni posamezniki) izpostavljen kritikam medijev in laične javnosti. S prevzemom ministrske funkcije se mora posameznik zavedati, da bo izpostavljen javnosti in deležen (tudi neupravičenih) kritik. Od politikov, tudi nekdanjih, se zato pričakuje, da pokažejo večjo mero pripravljenosti in strpnosti do kritike medijev in laične javnosti kot drugi običajni posamezniki.
revizija - novo pooblastilo za vložitev revizije - prirejeno pooblastilo - prirejen datum na pooblastilu
Stranka mora reviziji priložiti novo pooblastilo, to je pooblastilo, ki izvira iz časa, ko je stranki nastala pravica do vložitve izrednega pravnega sredstva, to je po pravnomočnosti izpodbijane odločitve.
Pooblastilo, ki je predloženo reviziji, ni novo, če je iz njega razvidno, da je prvotni datum, ki je enak datumu na pooblastilu za vložitev tožbe, s popravki in uporabo belila predrugačen v datum, ki ustreza zahtevi, da gre za pooblastilo, ki izvira iz časa po nastanku pravice do vložitve revizije.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali mora sodišče omogočiti delodajalcu dokazovanje, da je delavcem prejemke iz delovnega razmerja (oziroma del teh prejemkov) izplačal v gotovini.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - INFORMACIJE JAVNEGA ZNAČAJA
VS4002735
ZASP člen 48, 48/1-4. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - avtorska pravica - informacija javnega značaja - video posnetek
Revizija se dopusti glede vprašanja ali ima video posnetek, ki je avtorsko delo in ki ga je imetnik avtorskih pravic posredoval medijem kot del sporočila za javnost, naravo novice oziroma vesti v smislu 4. točke prvega odstavka 48. člena ZASP in ga zato lahko mediji prosto uporabijo, ker javnost s tem pridobi informacijo javnega značaja?
- ali je upravičenec do globe s prejemom polovične globe po plačilnem nalogu, ki je bil na podlagi zahteve za sodno varstvo odpravljen, neupravičeno obogaten na škodo kršitelja in
- ali kršitelj s plačilom polovične globe, ki vloži zahtevo za sodno varstvo, privoli v prikrajšanje.
dopuščena revizija - mandatna pogodba - obveznosti prevzemnika naročila - razmerje med prevzemnikom naročila in tretjimi osebami - razmerje med prevzemnikom naročila in naročiteljem - prekoračitev naročila - odvetniška poklicna etika
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali bi moral v okoliščinah konkretnega primera odvetnik/odvetniška družba dati prednost notranjemu razmerju med naročiteljem in prevzemnikom naročila pred razmerjem med prevzemnikom naročila in tretjimi osebami.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS00011274
ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - avtorska pravica - kolektivno uveljavljanje avtorske pravice - nadomestilo za javno predvajanje fonogramov - nadomestilo - višina nadomestila - tarifa - skupni sporazum
Revizija se dopusti glede vprašanja, kaj predstavlja podlago za odmero višine nadomestila za javno priobčevanje fonogramov (Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti iz leta 2006 ali Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov iz leta 2005).
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - prenos podjetja - sprememba delodajalca - ničnost pogodbe - pogodbena kavza
V primeru spremembe delodajalca ne gre za odpoved pogodbe o zaposlitvi pri prenosniku in sklenitev pogodbe pri prevzemniku (čeprav so dejanski učinki podobni). Pogodba o zaposlitvi ostaja v veljavi taka, kakršna je, spremeni se le delodajalec in to že po zakonu samem.
Revizijsko sodišče sicer ne soglaša z ugotovitvijo v izpodbijani sodbi, da je uveljavljanje ničnost pogodbe o zaposlitvi izključeno zaradi roka za uveljavljanje nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi po tretjem odstavku 204. člena ZDR.
URS člen 2, 3, 125. ZSS člen 44. ZSPJS člen 3. ZSPJS-L člen 16, 17, 18. ZIU člen 9.
izplačilo razlike v plači - sodniki - interventna zakonodaja - interventni ukrepi - zahteva za oceno ustavnosti - odločba ustavnega sodišča - prehodno obdobje - znižanje plač - razmerja med zakoni
Z ZSPJS-L je bilo predvideno, da so od 1. 7. 2009 sodniki upravičeni do plače v skladu z začasnimi plačnimi razredi iz 17. člena ZSPJS-L, s 1. 12. 2010 pa se uvrstijo v končne plačne razrede iz 16. člena ZSPJS-L. Nato pa je bil pred 1. 12. 2010, ko naj bi se plače sodnikom začele obračunavati in izplačevati po 16. členu ZSPJS-L, sprejet ZIU, po katerem je bilo obračunavanje in izplačevanje plač sodnikov na podlagi 17. člena ZSPJS-L podaljšano še za obdobje od 1. 12. 2010 do 31. 12. 2011. Taka ureditev ni bila neustavna z vidika 2., 3. in 125. člena URS iz razlogov, kot jih navaja Ustavno sodišče v odločbi št. U-I-15/14-15 z dne 26. 3. 2015.
Iz enakega razloga tudi ni neustavna ureditev tretjega odstavka 9. člena ZIU, ki je plače funkcionarjev in s tem tudi sodnikov od 1. 1. 2011 do 31. 12. 2011 znižal za 4 %. Znižanje velja enako za funkcionarje vseh treh vej oblasti, ne samo za sodnike, zato slednji niso v slabšem položaju.
Dodatna cilja, ki ju je zasledoval ZUJF - vzpostavitev uravnotežene starostne strukture javnih uslužbencev in preprečitev morebitnih sporov o tem, ali je javni uslužbenec sposoben opravljati delo po določeni starosti, nista v nasprotju s prvim odstavkom 6. člena Direktive 2000/78/ES in sodno prakso SEU.
To pomeni, da je pri razlagi določbe 246. člena ZUJF upoštevalo obe direktivi in sodno prakso SEU, ki se je izoblikovala o spornih vprašanjih.
Po takšni presoji in ob tem, da revizija ne izpostavlja novih vidikov, ki jih Ustavno sodišče pri svoji odločitvi ne bi upoštevalo, materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.