ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 649, 662, 663, 663/1, 663/2, 663/3.
predlog za dopustitev revizije - gradbena pogodba - jamčevanje za napake - stvarne napake - skrite napake - napaka, ki vpliva na solidnost gradnje - zaslišanje prič - sodelovanje izvedenca pri zaslišanju strank in prič - prekluzivni rok za vložitev tožbe - rok za jamčevanje za napake - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je toženčev predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
neupravičena pridobitev - razlogi za revizijo - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Stališče revizije (kot ga razume revizijsko sodišče) je, da je materialno pravo zmotno uporabljeno zato, ker dejanske ugotovitve niso zadostne ali pravilne. Tak revizijski razlog pa ni dovoljen: revizija je dovoljena v obratni situaciji, to je, ko je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje zmotno ali nepopolno ugotovljeno (drugi odstavek 380. člena ZPP).
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - tehtni razlogi
Oškodovanec je predsednik ter eden izmed zgolj štirih sodnikov kazenskega oddelka krajevno pristojnega pritožbenega sodišča. Pomembno je tudi, da je očitano kaznivo dejanje obrekovanja povezano z oškodovančevim delom višjega sodnika v drugi kazenski zadevi. Navedene okoliščine bi lahko vzbudile dvom v nepristranskost sojenja.
predlog za dopustitev revizije - priposestvovanje - dobra vera - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - presoja listin pred sodiščem druge stopnje - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče je ocenilo, da razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
dopuščena revizija - obnova postopka - dokazno breme - možnost predložitev dokazov v postopku - nova dejstva in novi dokazi - procesna skrbnost - ugotovitev služnostne pravice - izstavitev zemljiškoknjižne listine - pravica do izjave v postopku
Predlagatelj obnove nosi dokazno breme, da brez svoje krivde novih dokazov ni mogel uveljavljati pred pravnomočnim končanjem prejšnjega postopka. Sodna praksa zaostruje odgovornost pravdne stranke pri zbiranju procesnega gradiva in strogo presoja, ali bi stranka ob potrebni skrbnosti že prej lahko zatrjevala nova dejstva in predlagala nove dokaze. Procesna skrbnost je pravni standard, ki je vselej zasnovan abstraktno. Odgovor na to, ali je stranka ravnala skladno s tako uveljavljenim standardom, je zato v posamičnem primeru odvisen od množice konkretnih okoliščin, ki jih vnaprej ni mogoče predvideti. Tožnika sta tista, ki sta zasnovala pravdni spor, ki je zasnovan s postavitvijo zahtevka, za utemeljenost katerega sta morala navesti ustrezno dejansko podlago. Glede na to, katera dejstva so bila sporna, sta morala za dokazovanje te dejanske podlage ponuditi tudi ustrezne dokaze.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da je neutemeljen ugovor toženca, da so glede na 23. in 24. člen ZVPot pogodbeni pogoji v konkretnem primeru nični.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZSKZ člen 14.
dopuščena revizija - družbena lastnina - kmetijska zemljišča in gozdovi - prenos zemljišč na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja uporabe 14. člena Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov (ZSKZ) za nepremičnine v lasti pravnih oseb, ki se niso lastninsko preoblikovale, ker med svojimi sredstvi niso imele nenominiranega družbenega kapitala ter glede vprašanja statusa zemljišč v lasti tožene stranke.
Iz vsebine pojma „varnost ljudi“ ni mogoče vnaprej izključiti premoženjskih kaznivih dejanj, češ da z njimi varnost ljudi sploh ne more biti ogrožena, vendar pa mora sodišče pri odločanju o odreditvi pripora zaradi ponovitvene nevarnosti ob uporabi načela sorazmernosti pretehtati, ali je v konkretnem primeru ogrožanje varnosti ljudi, ki bi ga lahko pomenila izpustitev obdolženca, tako težak poseg v njihovo ustavno pravico do varnosti, da odtehta poseg v obdolženčevo pravico do osebne svobode.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007515
ZKP člen 339, 340, 340/2, 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1, 420, 420/2. KZ-1 člen 249, 249/1, 249/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - nasprotja med razlogi - protispisnost – pravice obrambe - dokazni postopek - listine - branje listin - branje zapisnikov o izpovedbah prič - zavrnitev dokaznega predloga - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja – davčna zatajitev
Drugi odstavek 340. člena ZKP določa, da sme senat s soglasjem strank odločiti, naj se zapisnik o prejšnjem zaslišanju priče prebere tudi, če priča ni navzoča, ne glede na to, ali je bila povabljena na glavno obravnavo ali ne. Določba tako ne ureja primerov, kjer gre za zapisnike o izjavah kupcev, ki so jih dali v davčnem postopku. Sodišče je njihove izjave prebralo na podlagi 339. člena ZKP, ki določa, da se pisanja, ki se uporabijo kot dokaz, preberejo na glavni obravnavi, za kar ni potrebno soglasje strank, stranke pa imajo pravico oporekati vsebini listine in jo izpodbijati z drugimi dokazi.
neprava obnova kazenskega postopka – stvarna pristojnost – spor o pristojnosti
Za odločanje v postopku t. i. neprave obnove kazenskega postopka je po drugem odstavku 407. člena ZKP pristojno sodišče prve stopnje, ki je sodilo v zadevi v kateri je bila izrečena najstrožja vrsta kazni, pri kaznih iste vrste pa tisto sodišče, ki je izreklo najvišjo kazen.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga – izvedenstvo - postavitev drugega izvedenca
S tem, ko je sodišče z dopolnitvami izvedenskega mnenja odgovorilo na trditve obrambe o oškodovančevi vožnji, je obsojencu ne samo omogočilo braniti se s pomočjo strokovnjaka, ampak je razčistilo in razjasnilo vse relevantne okoliščine obravnavane prometne nesreče. Zato ni bilo razlogov in pravne podlage za pridobitev novega izvedenskega mnenja iz 258. člena ZKP, prav tako sodišče ni kršilo obsojenčeve pravice do obrambe.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - tehtni razlogi
Glede na maloštevilnost sodnikov na Višjem sodišču v Celju je gotovo, da se sodniki, če med seboj ne prijateljujejo, vsaj poznajo, kar lahko, glede na udeležbo ene izmed višjih sodnic istega višjega sodišča kot priče v obravnavanem kazenskem postopku, pri strankah postopka in v javnosti vzbudi dvom v nepristranskost sojenja.
dopuščena revizija - družbena lastnina - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - priposestvovanje družbene lastnine - pravna podlaga posesti - dobra vera
Upoštevajoč trenutek izteka pripostvovalne dobe, na katerega se je oprlo pritožbeno sodišče, je potrebno pogoje za priposestvovanje presojati po pravnih pravilih ODZ. Za razliko od ureditve po ZTLR, ki je priposestovanje omogočala tudi, če se posest ni opirala na pravni naslov, je pravno pravilo iz paragrafa 1461 ODZ za priposestvovanje poleg dobrovernosti v vsakem primeru zahtevalo še, da posest temelji na pravnem naslovu, ki bi zadoščal za pridobitev lastnine.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZLPP člen 5, 36. ZSKZ člen 14, 14/1, 14/3.
dopuščena revizija - lastninjenje kmetijskih zemljišč - družbena lastnina - pravica uporabe - lastninsko preoblikovanje podjetja - vložitev nepremičnine kot stvarni vložek v družbo - ustanovitev družbe po ZPod - družba v zasebni lasti - nenominiran kapital
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se 14. člen ZSKZ uporablja tudi za kmetijska zemljišča v lasti pravnih oseb, ki se niso lastninsko preoblikovale, ker med svojimi sredstvi niso imele nenominiranega družbenega kapitala.
kršitev kazenskega zakona - časovna veljavnost kazenskega zakona - uporaba milejšega zakona - neprava obnova kazenskega postopka
Postopek po 407. členu ZKP je namenjen odpravi napake glede izrekanja kazni, ki jo stori tisto sodišče, ki izreče kasnejšo pravnomočno sodbo, ne da bi izreklo enotno kazen. Pri izreku enotne kazni ne bi moglo uporabiti kazenskega zakona glede na (prihodnji) čas pravnomočnosti te sodbe, temveč bi uporabilo tisti zakon, ki je veljal v času storitve kaznivih dejanj, glede katerih teče postopek. Ta zakon pa bi moralo uporabiti sodišče tudi, ko odloča v postopku neprave obnove.
kršitev materialnih določb zakona - pravna opredelitev - nasilno in drzno vedenje – osebni prekršek
Storilka prekrška je storila dva prekrška. Prvi prekršek, ki bi moral biti opredeljen po določbi drugega odstavka 6. člena ZJRM-1 je storila, ker je z roko večkrat udarila oškodovanko, drugi prekršek, v kvalificirani obliki po četrtem odstavku 6. člena ZJRM-1 pa, ker je z roko večkrat udarila svoje bivšega partnerja. V obeh primerih gre za tako imenovana osebna prekrška, kjer velja, enako kot pri osebnih kaznivih dejanjih, da je storilec storil toliko prekrškov kot je bilo z njegovim ravnanjem prizadetih oškodovancev.