odpoved pogodbe o zaposlitvi - učinkovanje odpovedi - nova odpoved - izpodbijanje dejanskega stanja - nedovoljen revizijski razlog
Zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi se presoja glede na dejansko stanje v trenutku, ko je odpoved podana. To pa v obravnavani zadevi pomeni, da je v trenutku podaje druge odpovedi še vedno učinkovala prva odpoved. Delavcu, ki mu je že podana odpoved, pogodbe iz istega razloga ni mogoče še enkrat odpovedati.
Odločitev o zavrženju tožbe zato, ker je bilo o tožbenem zahtevku že pravnomočno razsojeno, je procesna odločitev, o katerem sodišče odloči s sklepom. V tem primeru do uporabe materialnega prava sploh ne pride, saj o tožbenem zahtevku iz zavrženega dela tožbe sploh ni bilo odločeno po vsebini. Revizijskega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka pa tožnica ne uveljavlja.
priznanje zavarovalne dobe - plačilo prispevkov - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - uveljavljanje v pritožbi - preskakovanje pravnih sredstev
Tožnica v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje pomanjkljivosti dokaznega postopka, ki jih navaja v reviziji, ni očitala, zato teh kršitev ne more prvič uveljavljati v revizijskem postopku. Gre za nedovoljeno preskakovanje pravnih sredstev.
ZSVarPre člen 38, 66, 68, 70, 71. ZUPJS člen 32. ZUP člen 281.
socialno varstveni prejemki - denarna socialna pomoč - prehod v nov sistem - razveljavitev prejšnje odločbe - datum prenehanja upravičenosti do plačila po prejšnji odločbi
ZSVarPre in ZUPJS ne izključujeta uporabe ZUP. Iz prvega odstavka 34. člena ZUPJS namreč izhaja tudi, da center za socialno delo odloča o pravicah iz javnih sredstev (torej tudi do denarne socialne pomoči, itd.) po zakonu o splošnem upravnem postopku, če posamezna vprašanja v tem zakonu niso drugače urejena. Iz ZUP v tem primeru izhaja, da se v primeru razveljavitvene odločbe ne odpravljajo pravne posledice, ki so že nastale, ne morejo pa nastati nobene nadaljnje pravne posledice (drugi odstavek 281. člena ZUP).
kršitev kazenskega zakona - varnostni ukrepi – obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu - objektivni pogoj za izrek varnostnega ukrepa
Izrekanje vseh varnostnih ukrepov se izrecno veže na načelo sorazmernosti, ki igra pri varnostnih ukrepih podobno omejevalno vlogo, kot jo ima krivda pri kaznih. Takšne ukrepe je dopustno izrekati le za najhujša kazniva dejanja, kar pomeni, da je zakonski pogoj „za katere je predpisana kazen najmanj enega leta zapora“ mogoče razumeti le kot zakonski minimum.
pripor - sklep o upravičenosti pripora ob razveljavitvi sodbe - ponovitvena nevarnost - utemeljen sum - objektivne in subjektivne okoliščine - neogibnost pripora
Sodišče druge stopnje je utemeljeno presodilo, da so pri obtožencu še vedno podani razlogi za pripor po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP, pri čemer je upoštevalo obseg obtoženčeve kriminalne dejavnosti, njegovo vztrajnost, ter dejstvo, da naj bi v kratkem času po izrečeni sodbi Okrožnega sodišča v Krškem z izvršitvijo kaznivih dejanj nadaljeval. Te objektivne okoliščine je pravilno povezalo tudi z obtoženčevo dosedanjo kaznovanostjo.
PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017676
ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-14. ZM člen 16, 16/2, 27, 52, 52/1.
trasirana bianco menica - pooblastilo za izpolnitev menice - menična izjava - menični ugovor - ugovor delnega poplačila dolga
Ker je bila bianco menica izdana v zavarovanje terjatve iz posojilne pogodbe v višini 7.000.000,00 SIT z morebitnimi zamudnimi obrestmi in morebitnimi stroški na podlagi Pogodbe o kratkoročnem posojilu št. 009529799 z dne 29. 11. 1995, sklenjene med družbo T., d. o. o., kot dolžnikom (trasantom) in tožnico kot upnico, pri čemer je bilo pooblastilo za izpolnitev menice dano s strani dolžnika in obeh akceptantov, torej tudi toženca, terjatev pa je bila (glede na ugotovitev pritožbenega sodišča) že delno poplačana, in sicer dne 26. 7. 2000 v znesku 729.811,24 SIT (objektivni ugovor, da je menični dolžnik delno plačal dolg), bi pritožbeno sodišče to plačilo glede na konkretne okoliščine morali upoštevati. Glede na navedeno ni bistveno, da je bilo delno plačilo dolga izvršeno po dospelosti menice.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - upravičeni predlagatelj
Sklep po prvem odstavku 35. člena ZKP lahko izda sodišče na predlog preiskovalnega sodnika, sodnika posameznika ali predsednika senata ali pa na predlog obdolženca, oškodovanca, zasebnega tožilca ali državnega tožilca, ki je pristojen za postopek pred sodiščem, ki odloča o prenosu krajevne pristojnosti, če teče kazenski postopek na zahtevo državnega tožilca.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - postopek pred sodišče druge stopnje - delavec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - delavec pristojnega sodišča kot pooblaščenec stranke v postopku - objektivna nepristranskost sodišča
Okoliščina, da so toženka in njena pooblaščenca v postopku zaposleni kot strokovni sodelavci na sodišču, ki je pristojno za odločanje o pravnem sredstvu v toženkini zadevi, je tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - manjše sodišče - odvetnica kot stranka v postopku
Tožnik predlog utemeljuje z okoliščino, da sta sedež odvetniške pisarne toženkinega očeta, v kateri je zaposlena tudi toženka kot odvetniška pripravnica, in sedež stvarno in krajevno pristojnega sodišča za odločanje v istem, relativno majhnem kraju, kar pogojuje njuno pogosto srečevanje s sodniki in na sodišču zaposlenim osebjem bodisi v sodni stavbi bodisi izven nje. Res se v manjših krajih ljudje pogosteje srečujejo in medsebojno bolj poznajo kot v večjih mestih, vendar take okoliščine same po sebi niso tehtni razlog za delegacijo pristojnosti.
kršitev kazenskega zakona - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - kršitev temeljnih pravic delavcev
Že sodišče prve stopnje je povsem določno izpostavilo razlike med zakonsko opredelitvijo prekrškov, za katere je bil obsojeni spoznan za odgovornega v prekrškovnem postopku in med zakonskimi znaki obravnavanega kaznivega dejanja. Ti prekrški se namreč navezujejo na izplačilne roke oziroma dneve, ko mora biti plača izplačana ter na izplačilni kraj in izplačilni način, medtem ko je pri kaznivem dejanju odločilno prikrajšanje delavčeve pravice do plače in regresa, ko teh izplačil sploh ne prejme, ne le da jih ne prejme v določenem, predpisanem roku, kraju ali na predpisan način. Zato ne gre za identične dejanske okoliščine in za popolno prekrivanje znakov prekrškov po 9. do 10. točki prvega odstavka 231. člena Zakona o delovnih razmerjih z zakonskimi znaki kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev po prvem odstavku 196. člena KZ-1.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom o nepristranskosti in zakonitosti dela sodišča
Vsaka trditev o nezakonitem ravnanju sodnih organov ne more imeti avtomatsko za posledico prenosa krajevne pristojnosti. Tehten razlog v pomenu 67. člena ZPP bi sicer lahko bile okoliščine, ki vzbujajo objektivno upravičen strah pred pristranskostjo sodišča, vendar takšnih ravnanj sodišča predlagatelja ne zatrjujeta.
povrnitev nepremoženjske škode - kršitev osebnostnih pravic - odvzem prostosti - neutemeljen pripor - razžalitev dobrega imena in časti - duševne bolečine zaradi okrnitve svobode - enotna odškodnina - višina odškodnine
Tožnik navaja enake dejanske okoliščine o nastalih škodnih posledicah, ko najprej zahteva odškodnino iz naslova duševnih bolečin zaradi odvzema svobode oziroma prostosti in nato ponovno iz naslova duševnih bolečin še zaradi posega v čast in dobro ime. V skladu z ustaljeno sodno prakso odškodnina iz naslova okrnitve svobode oziroma odvzema prostosti pokrije kot enotno pravično zadoščenje vse nastale oblike škode, in zajema vse škodne posledice nepremoženjske škode, (razen še posebej nastalih duševnih bolečin zaradi trajnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti kot posebej nastale škode).
Ker so bile posledice v duševni sferi tožnika, ki je bil ugleden državni tožilec, že zaradi samega odvzema prostosti zelo hude (še vedno trajajo v tem okviru prav tako ovrednotene posledice post travmatske stresne motnje oziroma klinični simptomi depresivnosti, tudi zaradi česar se je tožnik upokojil), pravnomočno odmerjena odškodnina v višini 14.700,00 EUR ni previsoka (525 EUR/dan pripora, oziroma približno 15 povprečnih neto mesečnih plač v Republiki Sloveniji na zaposlenega na dan izdaje prvostopne sodbe).
V sodbah nižjih sodišč ni izdelana odmera odškodnine iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti spričo predčasnega nastanka potrebe po dializnem zdravljenju tožnika kot posledici odvzema prostosti. Materialnopravno ni utemeljeno revidentkino stališče, da tožniku iz tega naslova odškodnina ne pripada, ker predčasni začetek zdravljenja nima narave trajnih posledic v njegovem zdravju. Ta okoliščina namreč predstavlja prav začetek trajnih posledic v tožnikovem zdravstvenem stanju, ki je ni mogoče obravnavati izolirano, temveč kot del celote – to je del trajnega zmanjšanja njegovih življenjskih aktivnosti, torej kot del celovitega življenjskega procesa, v katerem je trpel in bo tudi v prihodnje trpel ugotovljene omejitve v svojem vsakodnevnem in kontinuiranem bivanju.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - opredelitev vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne odločbe - nepopolna vloga - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlagateljica ni nikjer določno navedla, kolikšna naj bi bila pravična denarna odškodnina v konkretnem primeru; opozarja zgolj, da jo je sodišče odmerilo prenizko. Ugotavljanje, kakšna naj bi bila po tožničinem mnenju pravična denarna odškodnina, otežujeta še okoliščini, da ne uveljavlja plačila celotne odškodnine, temveč zgolj dodatne nad nespornim delom (že pred pravdo plačano akontacijo), in da je odmerjena odškodnina zmanjšana zaradi deljene odgovornosti
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - tehtni razlogi
Niti iz predloga za prenos krajevne pristojnosti, niti iz njemu priloženega kazenskega spisa ni mogoče razbrati prav nobene neposredne povezave med sodniki kazenskega oddelka Višjega sodišča v Mariboru, ki odločajo o vloženih pritožbah in stečajno upraviteljico, ki v tem primeru nastopa v vlogi obdolženke, v stečajnih postopkih pa praviloma sodeluje s sodniki gospodarskega oddelka Okrožnega sodišča v Mariboru. Ta vez med stečajno upraviteljico in sodiščem je tako šibka, da ne more vplivati na videz nepristranskosti sojenja.
Vročitev vabila na zaslišanje z nadomestno vročitvijo obdolženčevi materi je bila pravilno opravljena, na vabilu je bil naveden pouk obdolžencu, da mora sodišču takoj sporočiti spremembo naslova in tudi nameravano spremembo bivališča ter pouk o posledicah, če se vabilu ne bo odzval, zato ne drži trditev, da sodišče obdolženca ni poučilo v skladu s prvim odstavkom 227. člena ZKP.
KORPORACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017634
ZGD člen 6, 51, 56, 57, 258, 449. ZGD-1 člen 8, 54, 60, 61, 263, 515, 515/6. ZFPPod člen 6, 10. ZFPPIPP člen 11, 11/3. OZ člen 148.
spregled pravne osebnosti - zloraba pravne osebe - objektivni in subjektivni element spregleda pravne osebnosti - kapital - pojem kapitala v računovodskem in finančnoposlovnem smislu - odgovornost poslovodje - odgovornost družbenikov za obveznosti družbe - izvršitev sklepa skupščine družbenikov - izvršitev navodil družbenikov - računovodski izkazi - podkapitalizacija družbe - kapitalska neustreznost - materialno dokazno breme - procesno dokazno breme
Pri odgovornosti družbenikov na podlagi spregleda pravne osebnosti in odškodninski odgovornosti poslovodje zaradi kršitve obveznosti pri izvrševanju sklepov skupščine gre za med seboj neodvisni obveznosti, ki sta popolnoma različni tako po temelju nastanka kot po svoji vsebini in po subjektih takšnega obligacijskega razmerja.
Če poslovodjeva izvršitev sklepa skupščine ali navodil družbenikov v svojih učinkih predstavlja zlorabo pravne osebe, kot je opredeljena v 6. členu ZGD (v konkretnem primeru je to zmanjšanje premoženja družbe, zaradi katerega družba ne more izpolniti obveznosti do tretjih), gre z vidika družbinih upnikov za ravnanje, ki je neposredna posledica ravnanja družbenikov. Interpretacija, po kateri družbenikom ne bi bilo mogoče pripisati odgovornosti za obveznosti družbe zgolj zato, ker niso izvršili sklepa skupščine (če niso obenem poslovodje družbe), ki so ga sicer sami izglasovali in je neposredno vodil k zmanjšanju premoženja družbe, bi povsem izvotlila temeljni namen instituta spregleda pravne osebnosti, zato nanjo ni mogoče pristati. Sodišči nižjih stopenj sta zato pri presoji obstoja objektivnega elementa zlorabe pravne osebe sprejem sklepov skupščine družbenikov in njihovo izvršitev s strani poslovodje pravilno obravnavali kot vsebinsko in neločljivo celoto. Revizijske navedbe, da sta toženki pričakovali, da bo poslovodja sklepe skupščine izvršil tako, da ne bo prišlo do kršitev določb ZFPPod in posledično kapitalske neustreznosti, ter da poslovodji glede izvršitve sklepov nista dali nobenih obveznih navodil, iz nanizanih razlogov niso pravno relevantne, saj zadevajo le morebitno odškodninsko odgovornost v notranjem razmerju med poslovodjo in družbo in ne družbinih upnikov.
ZOR člen 154, 155, 190. ZPP člen 180, 216, 315, 315/1, 339, 339/2, 339/2-12, 367, 367/5.
povrnitev premoženjske škode - odgovornost države za delo upravnega organa - obseg povrnitve škode - popolna odškodnina - compensatio lucri cum damno - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - obstoj škode - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vmesna sodba - delna vmesna sodba - vezanost na pravnomočno vmesno sodbo - prekluzivni učinek vmesne sodbe - odškodninski spor - razsojena stvar (res iudicata) - obseg vezanosti na vmesno sodbo v odškodninskem sporu - individualizacija tožbenega zahtevka - vsebinska opredelitev pojavnih oblik škode - enotni denarni znesek, sestavljen iz več delnih zneskov - odločanje o temelju tožbenega zahtevka - ugovor glede temelja tožbenega zahtevka - odločanje o višini tožbenega zahtevka - obseg škode - nastanek škode - zavrnitev tožbenega zahtevka po pravnomočnosti vmesne sodbe - zmanjšanje vrednosti nepremičnine - prodaja nepremičnine - trditveno in dokazno breme - informativni dokaz - zmožnost ugotovitve višine odškodnine brez nesorazmernih težav - odločitev po prostem preudarku
Vmesna sodba oziroma sodba o kvalitativnem delu ali podlagi (temelju) tožbenega zahtevka je namenjena poenostavitvi in pocenitvi pravde, v kateri sta sporna tako temelj kot višina tožbenega zahtevka (prvi odstavek 315. člena ZPP). Zakonski namen vmesne sodbe (ekonomičnost) zagotavlja njen prekluzivni učinek: v postopku odločanja o znesku je sodišče vezano na pravnomočno vmesno sodbo, zato načeloma ne more več obravnavati ugovorov, ki se nanašajo na podlago tožbenega zahtevka, tudi če jih tožena stranka pred izdajo vmesne sodbe ni podala. Vmesno sodbo je mogoče izpodbijati s pravnimi sredstvi. Ker se pravnomočnost nanaša na celoten sklop dejstev, na katerega se nanaša tožbeni zahtevek, tudi če nekatera izmed teh dejstev niso navedena, je s pravnomočnostjo vmesne sodbe sanirana tudi morebitna nesklepčnost tožbe glede temelja. Sklepanje o neutemeljenosti tožbenega zahtevka po izdaji vmesne sodbe vendarle ni vselej izključeno. Obseg vezanosti na vmesno sodbo v nadaljevanju konkretne pravde je odvisen od ustrezne identifikacije tožbenega zahtevka ob njeni izdaji in razmejitve temelja in višine tega zahtevka.
V izreku vsebovana ugotovitev, da tožbeni zahtevek po temelju obstoji, se ne nanaša le na posamezne predpostavke temelja ali njihove dele, temveč zajema celotno podlago zahtevka. Vendar pa popolno uresničitev normativno predvidene cepitve odškodninskih zahtevkov že na abstraktni ravni onemogoča predpostavka škode, saj zadeva tako temelj kot višino. Ta njena narava lahko v nadaljnjem postopku (ob odločanju o znesku) privede do navidez paradoksalne ugotovitve sodišča, da škoda ni nastala. Na prvi pogled se zdi, da bi takšna vsebina končne sodbe nasprotovala pravnomočni vmesni sodbi, ki zajema celotno podlago zahtevka, torej tudi ugotovitev nastanka določene škode in bi zato morala v nadaljevanju postopka zagotavljati uspeh tožeče stranke vsaj v minimalnem znesku. Pravilna je razlaga pravne teorije, da takšno stališče pri elementu škode ni sprejemljivo. Dejstva, ki so povezana z ugotavljanjem višine škode in lahko pokažejo, da škoda sploh ni nastala, so večkrat kompleksna. Če bi jih moralo sodišče z gotovostjo ugotavljati že ob izdaji vmesne sodbe, to ne bi bilo v skladu s temeljnim namenom tega instituta (poenostavitev in pocenitev postopka), ki zato dopušča, da se tudi vprašanje, ali je škoda sploh nastala, prepusti nadaljnjemu postopku odločanja o znesku. Sodišče lahko torej kljub vmesni sodbi tožbeni zahtevek zavrne, če se izkaže, da škoda ni nastala. Omenjeno prilagoditev prekluzivnega učinka vmesne sodbe glede škode pa ni mogoče enostavno širiti na preostale predpostavke odškodninske obveznosti, ki neposredno zadevajo le njen temelj. Ker zanje po pravnomočnosti vmesne sodbe velja, da so podane, nasprotno izhodišče ne more utemeljevati sklepanja, da posamezna oblika škode ni nastala (v celoti).
Ker raven shematskega ločevanja med predpostavkami odškodninske obveznosti v resničnem življenju nemalokrat ni v celoti uresničljiva, je presoja vezanosti na vmesno sodbo nujno odvisna od okoliščin konkretnega primera. Pestrost odškodninskih položajev zahteva, da sodišče za vsak posamezni ugovor oziroma okoliščino, ki po pravnomočnosti vmesne sodbe meri na (delno) zavrnitev tožbenega zahtevka za povrnitev določene pojavne oblike škode, oceni, ali nasprotuje njegovemu pravnomočno ugotovljenemu obstoju (sklepanju, da z vmesno sodbo zajeta škoda izvira iz protipravnega ravnanja, za katerega tožena stranka odgovarja)ali višini.
OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS0017698
ZPP člen 337, 337/1, 370/3. OZ člen 635, 635/1, 636.
podjemna pogodba - pogodba o delu - stvarne napake - odgovornost za napake - odprava napak - vrnitev kupnine - prenehanje pravice - zastaranje - enoletni prekluzivni rok - trditveno in dokazno breme
Enoletni prekluzivni rok po prvem odstavku 635. člena OZ, je glede na to, da so bila z dopisom z dne 6. 1. 2012 dogovarjanja pogodbenih strank v zvezi z odpravo napak končana, do vložitve tožbe dne 5. 2. 2013 že potekel. Po prvem odstavku 635. člena OZ namreč naročnik (v obravnavani zadevi je to tožnica), ki je podjemnika (torej toženko) pravočasno obvestil o napakah izvršenega posla, po enem letu od tega obvestila ne more več sodno uveljavljati svoje pravice.
Upnik (ki že razpolaga z izvršilnim naslovom zoper dolžnika po osnovnem poslu) tako kljub (namenu sklenjene cesijske pogodbe nasprotnemu) ravnanju dolžnika, ki preprečuje ali otežuje upnikovo učinkovito poplačilo, ne more zoper dolžnika pridobiti novega izvršilnega naslova za plačilo (ta)iste terjatve, za plačilo katere že razpolaga z izvršilnim naslovom.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča - nezadovoljstvo z delom sodišča
Vsaka trditev o nezakonitem ravnanju sodnih organov ne more imeti avtomatsko za posledico prenosa krajevne pristojnosti. Tehten razlog v pomenu 67. člena ZPP bi sicer lahko bile okoliščine, ki vzbujajo objektivno upravičen strah pred pristranskostjo sodišča, vendar takšnih ravnanj sodišča predlagatelja ne zatrjujeta.