ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZSS člen 1, 1/2, 3, 4a, 23, 40, 41, 42, 42/2, 42/3, 71, 71/3, 71/4, 71c, 71c/3, 74, 74/1-6, 76. PEU člen 5. PDEU člen 45, 267. URS člen 3, 3/2, 14, 125, 130, 133.
prenehanje sodniške funkcije - dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - predlog za predhodno odločanje SEU - pravo EU - prosto gibanje delavcev - nesorazmerna ovira - zaposlovanje v državni upravi - sodstvo - kršitev načela enakosti - nezdružljivost sodniške funkcije - sklenitev delovnega razmerja poleg sodniške službe - mirovanje sodniške funkcije - pravnica lingvistka na Sodišču Evropske unije - dodelitev sodnika - neovirano delovanje sodstva - načelo prenosa pristojnosti - doktrina acte clair
V obravnavanem primeru revidentka namesto prenehanja njene sodniške funkcije ne more doseči mirovanja sodniške funkcije na podlagi določb 40. člena ali tretjega odstavka 71. c člena ZSS, saj je revidentkin položaj v primerjavi s tam navedenimi položaji bistveno drugačen.
Revidentkinemu predlogu, naj Vrhovno sodišče Sodišču Evropske unije postavi predlog za predhodno odločanje, v obravnavanem primeru ni mogoče slediti, ker izhaja iz napačne predpostavke, da ima na področju pridobitve in prenehanja nacionalnih oblastnih funkcij, vključno s sodniško, EU določene pristojnosti. EU pa na tem področju nima pristojnosti, saj tovrstna pristojnost na EU nikoli ni bila prenesena (načelo prenosa pristojnosti iz 5. člena PEU).
V obravnavanem primeru se revidentka poleg tega ne more uspešno sklicevati na 45. člen PDEU, ki zagotavlja prosto gibanje delavcev, saj se v skladu z njegovim četrtim odstavkom določbe tega člena ne uporabljajo pri zaposlovanju v „državni upravi“, kamor pa nedvomno po pravu Evropske unije spada tudi sodstvo.
URS člen 22. ZUS-1 člen 2, 4, 4/1. ZIntPK člen 2, 2-3, 5, 11, 12, 12-23, 13, 18, 45. ZUP člen 9.
tožba po 4. členu ZUS-1 - nadzor nad premoženjskim stanjem - zaključno poročilo - poseg v ustavne pravice - korupcija
Glede v tem primeru vložene tožbe je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da so za njeno obravnavanje v upravnem sporu izpolnjene procesne predpostavke iz prvega odstavka 4. člena ZUS-1.
Tožena stranka je v tem primeru, glede na zaključke, ki jih je sprejela, in pravno kvalifikacijo posameznih dejanj tožnika v Zaključnem poročilu presegla svoja zakonska pooblastila iz 45. člena ZIntPK ter v prekoračenem delu vsebinsko izdala akt iz 13. člena ZIntPK, s čimer je prevzela zakonska pooblastila in pristojnosti drugih organov. Glede na vsebino in obliko Zaključnega poročila in še zlasti zaključke, ki jih je sprejela, bi pretežni del takega Zaključnega poročila po presoji Vrhovnega sodišča lahko temeljil le na določbah 13. člena ZintPK.
Pravna podlaga za sprejetje, izdajo in objavo Zaključnega poročila v tej obliki in vsebini ni dana v V. poglavju in tudi ne v 18. členu ZIntPK. Glede na navedeno je utemeljen tožbeni ugovor, da niso bile spoštovane tožnikove procesne pravice. Zaradi nespoštovanja procesnih pravic pa je bila kršena tožnikova ustavna pravica, ki jo zagotavlja Ustava RS v 22. členu, to je enako varstvo pravic v postopku pred (med drugim) državnimi organi, ki odločajo o njihovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost - vodja urada pristojnega sodišča kot stranka v postopku - izvršilni postopek - odločba o stikih z otrokom kot izvršilni naslov
Dolžnicaje je zaposlena pri Okrajnem sodišču v A. na delovnem mestu vodje Urada predsednika. Če bi v zadevi odločalo to sodišče kot krajevno in stvarno pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki imajo glede na naravo njenega dela pogoste stike z dolžnico, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - izguba zavarovalnih pravic - odgovornost lastnika vozila - prepustitev vozila v uporabo tretjemu - regres zavarovalnice - splošni zavarovalni pogoji - obvezno zavarovanje v prometu - zavarovanec - sozavarovanec - vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja - ravnanje tretjega
Čeprav toženka v času prometne nesreče ni bila voznik, je kršila zavarovalno pogodbo s tem, ko je dopustila uporabo svojega vozila vozniku, čeprav je vedela, da le-ta nima veljavnega vozniškega dovoljenja (2. točka tretjega odstavka 7. člena ZOZP ter drugi odstavek 1. člena splošnih pogojev in 2. točka prvega odstavka 3. člena splošnih pogojev).
Pravilno je stališče nižjih sodišč, da toženkin zavarovanec ni objektivno odgovoren za tožnikovo škodo. Organiziranje in vodenje soteskanja v naravnem okolju in na pogodbeni podlagi, organizatorja v razmerju do sopogodbenika ne postavlja v položaj obratovalca v smislu določbe 150. člena OZ.
ZPP člen 14, 164, 253, 286, 286/4, 315, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15, 370, 370/3, 379, 379/1, 380, 380/1. OZ člen 131, 131/1. ZVCP-1 člen 30, 30/1, 30/2, 32, 44, 44/1.
povrnitev škode - vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno obsodilno sodbo - podlage odškodninske odgovornosti - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - kršitev pravila o prednosti na cesti - nepregleden cestni odsek - deljena odgovornost - izključna odgovornost - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave v postopku - načelo konktradiktornosti - izvedenec - zaslišanje izvedenca - dvom v pravilnost izvedenskega mnenja - dopolnitev izvedenskega mnenja - vmesna sodba
V sodni praksi Vrhovnega sodišča se je ustalilo načelno stališče, da v primerih, v katerih si konkurirata kršitev pravila o primerni hitrosti in pravila o prednostni cesti, če ni posebnih okoliščin, voznik, ki krši pravilo o prednostni cesti praviloma nosi večji delež odgovornosti. Vrhovno sodišče ugotavlja, da je ena izmed mogočih posebnih okoliščin, v katerih pa navedenega pravila ni mogoče nekritično uporabiti, slaba preglednost.
ZPP člen 5, 315, 339, 339/1-8. ZOR člen 159, 159/1, 201. URS člen 22.
dopuščena revizija - povrnitev nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - posredni oškodovanci - podlage odškodninske odgovornosti - krivdna odgovornost - krivda - neodgovorne osebe - ugovor neprištevnosti - vmesna sodba - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave v postopku - načelo kontradiktornosti
Ugovor neprištevnosti iz 159. člena ZOR, ki ga je potrebno aplicirati v tem škodnem dogodku, predstavlja obrambo toženca, usmerjeno v izpodbijanje obstoja njegove krivde kot ene od predpostavk, ki morajo biti kumulativno izpolnjene za obstoj temelja odškodninskega zahtevka. Zaradi takšne narave omenjenega ugovora, se mora sodišče do njega v primeru izdaje vmesne sodbe z vidika pravice do izjave nedvomno opredeliti.
STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - IZVRŠILNO PRAVO - LASTNINJENJE
VS0018380
SPZ člen 10, 42, 44, 44/2. ZIZ člen 64, 65, 189, 189/4, 192, 193. ZZK-1 člen 8, 8/1. OZ člen 5, 7. ZPP člen 380, 380/2.
lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - originarna pridobitev lastninske pravice - konkurenca originarnih načinov pridobitve lastninske pravice - lastninjenje - pridobitev lastninske pravice po ZLNDL - pridobitev lastninske pravice z nakupom nepremičnine v izvršilnem postopku - odločba državnega organa - sklep o izročitvi - dobrovernost - izvršilni postopek - ugovor tretjega - izločitvena tožbe - opustitev vložitve pravnega sredstva - prekluzija - zloraba izvršilnega postopka - oblika pravnega varstva - lastninska tožba - zunajknjižni originarni lastnik nepremičnine - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo
Pridobitev lastninske pravice z nakupom v izvršbi (na podlagi sklepa o izročitvi, torej odločbe državnega organa) teorija pretežno obravnava kot originaren pridobitni način. Sodna praksa, vključno s sodno prakso Vrhovnega sodišča, jo enotno obravnava kot originaren način pridobitve lastninske pravice.
Zakonske določbe, po kateri bi z nakupom v izvršbi postal lastnik kupljene stvari le tisti kupec, ki je dobroveren, ni. Navedeno gre v prid stališču, da nedobrovernost kupca ne ovira pridobitve.
V konkretnem primeru tožeča stranka (ki je vložila lastninsko tožbo) trdi, da ni vložila ugovora tretjega in izločitvene tožbe, ker za izvršilni postopek ni vedela, na drugi strani pa naj bi upnik vedel, da je nepremičnina, na katero je predlagal izvršbo, last tožeče stranke in ne dolžnika ter da jo je nato v izvršbi sam kupil, pri čemer naj bi upnik v dogovoru z dolžnikom izterjeval poplačilo dogovorjene fiktivne terjatve – upnik in dolžnik naj bi ravnala goljufivo in z namenom, da bi tožeči stranki preprečila uveljavitev zatrjevane lastninske pravice na sporni nepremičnini, zlorabila izvršilni postopek. Če je bil izvršilni postopek res voden iz razloga, ki ga zatrjuje tožeča stranka, potem sta ga upnik in zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine nedvomno zlorabila. Pravic, pridobljenih z zlorabo, ni mogoče pravno varovati. To navkljub določbi 193. člena ZIZ velja tudi za kupca nepremičnine v izvršbi in tudi po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine.
Oblika varstva, ki ga zahteva tožeča stranka (lastninska tožba), glede na zatrjevane okoliščine primera ni neustrezna. Položaj tožeče stranke je primerljiv s položajem prvega nevpisanega kupca pri dvojni prodaji), pri kateri se je drugi kupec vpisal v zemljiško knjigo. Tožeča stranka bi v sporu uspela, če bi dokazala, da je bila pred izvršbo lastnica sporne nepremičnine in da je tožena stranka lastninsko pravico na njej res pridobila z zlorabo. Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da je treba prizadetemu nuditi varstvo tudi, ko pride do zlorabe postopka prodaje nepremičnine na javni dražbi v stečaju.
predlog za dopustitev revizije - pooblastilo za vložitev pritožbe - dovoljenost revizije zoper sklep o zavrženju pritožbe - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker je revizija zoper sklep, s katerim sodišče druge stopnje zavrže pritožbo, vselej dovoljena že po samem zakonu (tretji odstavek 384. člena ZPP), predlog za dopustitev revizije zoper tak sklep ni dovoljen.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - kršitev nedotakljivosti stanovanja - izčrpanje pravnih sredstev - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Konkretni opis kaznivega dejanja ne vsebuje očitka, da je obsojenec „neupravičeno“ vstopil v notranjost brunarice. Ta zakonski znak v opisu dejanja niti ni potreben, saj je za obstoj kaznivega dejanja kršitve nedotakljivosti stanovanja bistveno, da iz opisa dejanja kot celote izhaja, da je bil vstop v tuje stanovanje ali prostor neupravičen.
povrnitev premoženjske škode - navadna škoda - zmanjšanje vrednosti nepremičnine - odgovornost občine - pravno priznana škoda - urbanistična informacija - lokacijska informacija - napačna informacija - popolna informacija
Premoženjska škoda v najširšem pomenu je vsak poseg v premoženjski položaj drugega, ki je začrtan s premoženjskimi pravicami (stvarne pravice, obligacijske pravice, korporacijske pravice, vrednostni papirji in pravice intelektualne lastnine). Vsaka njihova kršitev pa še ni pravno priznana premoženjska škoda. To je le tista, ki povzroči zmanjšanje premoženja ali prepreči njegovo povečanje.
Ni sporno, da v zavarovalni polici ni bila izbrana nobena od širin kritja A, B in C. Vendar je obseg zavarovanja, ki je naveden v „Dodatnih opombah in klavzulah“ ožji od obsega zavarovanja, kot ga določa 2. člen Splošnih pogojev, saj obsega le nevarnost elementarne nesreče, vlomsko tatvino v skuter ter udarec v plavajoč predmet. Sodišče druge stopnje pravilno navaja, da ta specialnejša določba po pravilu iz petega odstavka 926. člena OZ derogira uporabo Splošnih pogojev, ki veljajo za vsa plovila in da zavarovanje krije le tiste nevarnosti, ki so s polico določene in ne vseh tistih, ki s polico niso izključene. Tako je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da zavarovalno kritje v sklenjeni pogodbi ne obsega rizika tatvine in je tožnikov zahtevek neutemeljen.
Bistvo samostojne ugotovitvene tožbe je v preventivnem pravnem varstvu stranke v fazi, ko njena pravica še ni kršena, vendar je ogrožena. Njen cilj je med stranke vnesti gotovost o (ne)obstoju pravice ali pravnega razmerja in s tem preprečiti grozečo kršitev pravic ter vložitev naknadnih dajatvenih ali oblikovalnih zahtevkov za odpravo takšnih kršitev. Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da z izvirnikom razvezane prodajne pogodbe, ki vsebuje popolno intabulacijsko klavzulo, razpolaga nepremičninski posrednik. V tej situaciji je nedvomno ogrožen tožnikov pravni položaj, saj obstaja nevarnost vknjižbe lastninske pravice kupca ali kupčevih dedičev v zemljiški knjigi. Pritožbeno sodišče je ogroženost tožnikovega pravnega položaja presojalo z vidika utemeljenosti morebitnega bodočega tožnikovega dajatvenega ali oblikovalnega zahtevka, če bi do kršitve tožnikovih pravic na podlagi razvezane pogodbe (z izročitvijo izvirnika pogodbe in vknjižbo lastninske pravice) v resnici prišlo. Takšna argumentacija pritožbenega sodišča torej nasprotuje osnovnemu preventivnem cilju ugotovitvene tožbe in posledično ne more predstavljati ustrezne podlage za presojo ogroženosti njegovega pravnega položaja.
POGODBENO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017742
ZMZPP člen 20, 48, 49. ZPP člen 350, 350/2, 367, 367/1. ZOR člen 133, 387, 387/2, 1035 - 1046, 1040. UZITUL člen 19, 22b. ZGD člen 31.
sukcesija - pogodba o bančnem depozitu - devizne hranilne vloge - hrvaški varčevalci - podružnice LB d.d. Ljubljana na ozemlju nekdanje SFRJ - spremenjene okoliščine - podružnica - odgovornost matične družbe - pristojnost slovenskega sodišča - uporaba slovenskega prava - obresti od deviznih vlog - pripisovanje obresti - zastaranje - pretrganje zastaranja - pripoznava dolga - dokazovanje - hranilna knjižica - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dopolnitev revizije po izteku roka - obseg pritožbenega preizkusa
V sporu ne gre za nasledstveno vprašanje.
Revizijsko sodišče ne vidi razlogov, zakaj naj bi na civilnopravno razmerje vplivalo zatrjevano (neposredno uporabljivo) načelo mednarodnega bančnega prava „branch compensating deposit principle.“ V tem delu gre za sklicevanje na obstoj spremenjenih okoliščin iz 133. člena ZOR, ki bi jih tretja toženka lahko uveljavila le z zahtevkom za razvezo ali pravično spremembo pogodbe oziroma z ustrezno nasprotno tožbo, česar ni storila.
Prevzem obveznosti pred dokončno sanacijo podružnice in dopustitev podružnici, da lahko samostojno porablja dinarska sredstva, ki jih je za deponirane devize prejela od NBJ, sta le poslovni odločitvi tretje toženke, ki nikakor ne moreta vplivati na njeno razmerje do posameznega varčevalca.
Dolžnikovo pripisovanje obresti ima učinek pripoznave dolga, ki pretrga zastaranje.
odškodninski tožbeni zahtevek - neupravičena pridobitev - povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - uporaba tuje stvari v svojo korist - kondikcija - verzija
Škoda zaradi izgube zaslužka je, gledano s časovne točke nastanka škodnega dogodka, iz katerega izvira, bodoča škoda. Odškodnina zanjo zato pomeni vzpostavitev stanja, ki ga sicer še ni bilo, bi pa po normalnem stanju stvari nastopilo, če ne bi bilo škodnega dogodka. Zato se o povrnitvi te škode odloča na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari, gledano s perspektive trenutka škodnega dogodka.
Kot izgubljeni dobiček se upošteva dobiček, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliščine, ki pa ga zaradi oškodovalčevega dejanja ali opustitve ni bilo mogoče doseči. V literaturi se z vidika materialnega prava zastopa stališče, da je ena od predpostavk za priznanje odškodnine za izgubljeni dobiček obstoj objektivne verjetnosti, da bi oškodovanec dobiček ustvaril, če mu to ne bi bilo preprečeno, z vidika procesnega prava pa stališče, da zadošča mejni prag zadostne verjetnosti, to je verjetnost, ki presega 50 odstotkov. Dokaza gotovosti bodoče premoženjske škode tudi sodna praksa ne zahteva.
Uporaba tuje stvari v svojo korist ima naravo kondikcije, ko se zahteva vrnitev stvari, ki jo je stranke prejela kot izpolnitev, ali naravo verzije, če je do nje prišla na kakšen drug način. Obogatitveni zahtevek načeloma ne more konkurirati z odškodninsko tožbo, če je ravnanje, s katerim je nastalo prikrajšanje, protipravno in so podani tudi drugi elementi civilnega delikta.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga – izvedenstvo - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zagovornik obsojenca pri podaji dokaznega predloga, da se glede vprašanja obsojenčeve prištevnosti v času izvršitve kaznivih dejanj odredi izvedenstvo, ni zadostil ustaljenim standardom substanciranja dokaznega predloga. Sodišče prve stopnje zato ni kršilo obsojenčevih pravic do obrambe s tem, ko ga ni odredilo.
ZPP člen 98, 98/5. ZDen člen 15, 32, 88. ZLPP člen 15. ZOR člen 103, 103/1, 107.
denacionalizacija - izbrisna tožba - ničnost pogodbe - prepoved razpolaganja z nepremičninami, za katere obstaja dolžnost vrnitve - začasna odredba - dobra vera
Dobra vera pridobiteljev za presojo utemeljenosti obravnavane izbrisne tožbe ni pravno odločilna.
V konkretnem primeru prepoved razpolaganja z nepremičninami, glede katerih po ZDen obstaja dolžnost vrnitve, ne pomeni kršitve manjšega pomena, zmotno pa je tudi revizijsko naziranje, da je konkretna pogodba zgolj izpodbojna.
Neutemeljen je ugovor, da ni izvršljiv izrek, po katerem je toženec dolžan tožniku izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo v roku 15 dni po odobritvi pravnega posla s strani pristojne upravne enote. Zakon o izvršbi in zavarovanju v 238. členu določa, da dolžnost podati zemljiškoknjižno ali kakšno drugo izjavo volje, navedeno v odločbi, ki je izvršilni naslov, velja za izpolnjeno s pravnomočnostjo te odločbe. Kadar je izpolnitev dolžnosti izjaviti voljo odvisna od izpolnitve kakšne upnikove obveznosti, se šteje, da je dolžnik podal izjavo takrat, ko je upnik izpolnil svojo obveznost. To pa pomeni, da bo tožnik lahko, če bo pristojna upravna enota sklenjeno pogodbo odobrila, na podlagi izdane sodbe predlagal vpis v zemljiško knjigo.