V upravnem postopku ni bilo ugotovljeno, da bi bila tožeča stranka vdova udeleženca NOV iz 1. točke 2. člena ZVUV (priznana dvojna doba - najkasneje od 31.12.1944 do 15.5.1945, ampak šele od 16.1.1945). Zaradi tega ji je bilo mogoče dodeliti priznavalnino le po 2. stavku 2. odstavka 18. člena tega zakona do 31.12.1990 v višini, ki jo je prejemala do uveljavitve tega zakona (1.5.1990).
odločba o razlastitvi - razveljavitev pravnomočne odločbe o razlastitvi
Ali je bil glede razlaščenih zemljišč uresničen razlastitveni namen, se ne kaže v opravljenih delih le na enem zemljišču v okviru celotnega kompleksa zemljišč. Podlaga za tako oceno je v prostorskem izvedbenem načrtu. Ta opredeljuje namembnost zemljišča za gradnjo določenega objekta (ali izvedbo drugih del), ki mu je namenjeno zemljišče kot t.i. (nova) gradbena parcela po načrtu gradbenih parcel, ne glede na število, velikost in lego katastrskih parcel, iz katerih je gradbena parcela sestavljena. Zato ni pomembno, na kateri od katastrskih parcel v sestavi gradbene parcele je bila začeta gradnja. Gradbena parcela ni identična s katastrsko parcelo.
Ob generalni poravnavi med pravdnima strankama v vseh njunih pravdnih in izvršilnih zadevah mora biti izrecno naveden umik revizije, če naj ga sodišče upošteva kot relevantnega.
razmerja med starši in otroci - pravice in dolžnosti staršev in otrok - pravica do osebnih stikov
Roditelj, ki ne živi skupaj z otrokom, ima po 106. členu zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih pravico do osebnih stikov z njim, razen če center za socialno delo glede na koristi otroka na odloči drugače; tisti od staršev, pri katerem otrok živi, pa je dolžan omogočiti stike. Tožena stranka je, upoštevaje mnenje strokovne komisije, upoštevala določbe Deklaracije združenih narodov o pravicah otroka in Konvencije o otrokovih pravicah, s čimer je upoštevana pravica otroka do ljubezni, naklonjenosti in srečnega otroštva ter izobraževanja.
Kot vrednost spornega predmeta, ki jo je v pravdnem postopku potrebno ugotoviti med drugim tudi zaradi pravice do revizije, se vzame vrednost postavljenega zahtevka (prvi odstavek 35. člena ZPP), ne pa vrednost tistega, kar se vpiše v tožbi kot sporni predmet (drugi odstavek 106. člena ZPP).
ZOR člen 155, 370, 616, 616/1, 616/2, 620, 620/1, 600/2, 600/3, 600/5.
pogodba o delu - odgovornost za napake - prenehanje pravice - naročnikova pravica glede drugih napak izvršenega posla - škoda - zastaranje - kdaj se ne uporabljajo pravila o zastaranju
Naročnikov tožbeni zahtevek (ki ga postavi potem, ko prevzemnik ni hotel odpraviti napake) za plačilo stroškov, ki bodo potrebni za odpravo napake (tretji odstavek 620. člena ZOR), ima naravo jamčevalnega in ne odškodninskega zahtevka in zato zanj velja rok, predpisan za sodno aktivno uveljavljanje te naročnikove pravice (prvi odstavek 616. člena ZOR).
Za dovoljenost revizije je vedno pomemben mejni znesek, ki je veljal ob vložitvi tožbe.
Z izjemo posebnosti, ki so navedene v 189. členu ZPP, velja za nasprotno tožbo enak procesnopravni režim kot za (samostojno) tožbo, in tako veljajo zanjo enake postavke za dovoljenost revizije, kakor za vsako drugo tožbo. Zadnji popravek v tožbi navedene vrednosti spornega predmeta, ki zajema tudi primere, ko ta sploh ni navedena, je možen, na glavni obravnavi pred začetkom obravnavanja glavne stvari, in to po sklepu sodišča. Tožniku kot solastniku družinske stanovanjske hiše gre varstvo po 42. členu ZTLR (negatorna tožba) proti drugemu lastniku, ki je neutemeljeno posegel v njegov del solastne stvari (stanovanje), na katerem ima na podlagi oporoke izključno pravico uporabe (43. člen ZTLR). Odločitev v takšnem sporu pa ne prejudicira odločitve v morebitnem postopku za delitev solastne nepremičnine ali spremembo solastninskega razmerja na celi hiši v etažno lastnino.
služnostna pravica - pridobitev stvarne služnosti s priposestvovanjem - pogoji za priposestvovanje stvarne služnosti - zakonita posest - dobroverna posest
Središčno vprašanje obravnavanega spora je, ali je tožena stranka priposestvovala služnost odvajanja meteornih in fekalnih voda, prek sveta tožeče stranke. Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR) določa v prvem odstavku 54. člena, da se stvarna služnost pridobi s priposestvovanjem, če je lastnik gospodujoče stvari dejansko izvrševal služnost dvajset let, lastnik služne stvari pa temu ni nasprotoval. Gre torej za dva pogoja, ki morata biti izpolnjena: dejansko izvrševanje na strani služnostnega upravičenca in nenasprotovanje temu s strani lastnika služne stvari. Tako se tu ne zahteva ne zakonita (prvi odstavek 72. člena ZTLR) posest, kar zadeva veljavni pravni naslov, ne dobroverna posest (drugi odstavek 72. člena ZTLR). V drugem odstavku 54. člena ZTLR pa je določen negativni pogoj za priposestvovanje služnosti: lastnik gospodujoče stvari, če naj bi služnost priposestvoval, ni smel zlorabljati zaupanja lastnika služne stvari, služnosti ni smel izvrševati s silo ali zvijačno in ni smelo iti za služnost, ki je bila dobljena do preklica. Drugače povedano, posest mora biti pristna in torej ne viciozna (prvi odstavek 72. člena ZTLR).