družbene denarne pomoči - denarna pomoč med brezposelnostjo
Za preračun netto zneskov dohodka družinskih članov v brutto znesek mora biti pravna podlaga v predpisih, ki urejajo denarno pomoč za primer brezposelnosti.
Ugotovitev nižjih sodišč, da sta tožnica in toženec S. oba izvrševala posest na parcelni številki 313/2 in da je tožnica sama izpovedala, da stranki nista vedeli, čigava je sploh sporna parcela, ni potrjevala tožničine dobroverne posesti, ki je eden od pogojev za priposestvovanje lastninske pravice po določilu 4. odstavka 28. člena zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (naprej ZTLR).
Zakon o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci, ki ogrožajo vso državo člen 47. ZSDUIS člen 70.
ukrep kmetijskega inšpektorja
Nezakonit je inšpekcijski ukrep kmetijskega inšpektorja, s katerim je ta podjetju, ki se ukvarja s prometom sredstev za varstvo rastlin, naložil, da sprejme v delovno razmerje delavca, ki bo skrbel za spravljanje, hrambo, izdajanje sredstev za varstvo rastlin potrošnikom in da prodajalno uredi tako, da bo imela delovni, prodajni in skladiščni del. Zakon o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci, ki ogrožajo vso državo, sicer v 47. členu res določa, da morajo imeti podjetja, ki se ukvarjajo s prometom sredstev za varstvo rastlin, zaposlenega delavca z ustrezno izobrazbo in ustrezne prostore za ta sredstva, vendar pa navedena določba, ki je le napotilna norma, ne more biti podlaga za inšpekcijsko ukrepanje.
Slovenski odškodninski sklad ni stranka v postopku denacionalizacije, kjer je zahtevek denacionalizacijskega upravičenca vezan izključno na vrnitev podržavljenega premoženja v obliki nadomestnega premoženja.
denacionalizacija podjetij in kapitala - premoženje, nacionalizirano po 7.a členu zakona o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij
V postopku denacionalizacije ni mogoče izpodbijati zakonitosti pravnomočnega akta, s katerim je bilo izvršeno podržavljenje.
Po ZDen ni pogojev za denacionalizacijo podržavljene nepremičnine po 7.a členu zakona o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij, zato je upravni akt, s katerim je upravni organ zavrgel tak zahtevek, zakonit.
prenehanje stanovanjskega razmerja - oddaja stanovanja v podnajem v celoti - tožba na izpraznitev stanovanja
Po določilu 1. odstavka 58. člena zakona o stanovanjskih razmerjih je stanovanjsko razmerje prenehalo, če je imetnik stanovanjske pravice v celoti oddal stanovanje podstanovalcem. Stanovanjsko razmerje je v takem primeru prenehalo po sili zakona neposredno po samem dejanju (oddaji stanovanja). V obravnavani zadevi je tako prenehalo pred uveljavitvijo stanovanjskega zakona (to je pred 19.10.1991). Toženka ob takem stanju ni imela več položaja imetnice stanovanjske pravice ob uveljavitvi stanovanjskega zakona, kakšnega drugega naslova za bivanje v spornem stanovanju pa tudi ni imela. Izpraznitveni zahtevek je bil zato utemeljen na podlagi določb 58. člena zakona o stanovanjskih razmerjih v zvezi z 2. odstavkom 159. člena stanovanjskega zakona (sama izpraznitev pa je ob ugotovljenem dejanskem stanju utemeljena tudi z določilom 58. člena sedaj veljavnega stanovanjskega zakona).
prodajna pogodba - oblika pogodbe - neobličnost pogodbe - pisna pogodba o prodaji nepremičnine - odločanje v mejah zahtevka
Sodišče odloča na podlagi zahtevka, ki ga je tožeča stranka postavila v tožbi. K temu jo zavezuje 2. člen zakona o pravdnem postopku. Tožeča stranka je v tožbi zahtevala podpis pogodbe z dne 12.11.1991 in ne ugotovitve, da je bila izjava z dne 20.10.1991 tista pravnoodločilna listina, na podlagi katere je pridobila sporni prostor. Če pa je tako, je potrebno presojati le dejstvo, ali je bila v pogodbi z dne 12.11.1991 tožena stranka lahko stranka pogodbe ali ne. Za prodajo nepremičnin veljajo specialne določbe o obliki. Zanje velja zakon o prometu z nepremičninami (Uradni list SRS, št. 19/76 in 42/86), po katerem je za veljavnost pogodbe, katere predmet je nepremičnina, potrebna pisna oblika (5. člen).
pravica do začasne uporabe stanovanja, namenjenega osebi, ki opravlja službeno dolžnost - lastninjenje in privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa
Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je bilo sporno stanovanje opredeljeno z najemno pogodbo kot službeno, da je bilo oddano tožniku le v začasno uporabo, da je bilo stanovanje kot službeno opredeljeno tudi s samoupravnim splošnim aktom toženke, da je bila najemna pogodba sklenjena na podlagi določb 40. člena zakona o stanovanjskih razmerjih (dalje ZSR) in da je bil tožnik z vsemi temi okolnostmi seznanjen že od podpisa najemne pogodbe 30.3.1989 dalje, to je od vsega začetka. Pogodba je bila časovno omejena in navaja tudi funkcionalno povezavo med tožnikovimi delovnimi zadolžitvami in stanovanjem, ki mu je bilo dodeljeno. Na podlagi takih ugotovitev sta sodišči prve in druge stopnje tudi po presoji revizijskega sodišča pravilno zaključili, da je sporno stanovanje službeno in da je bilo tožniku dodeljeno v začasno uporabo kot službeno stanovanje, v smislu določb 40. člena ZSR, ki je veljal v času dodelitve tega stanovanja. Na takih stanovanjih so delavci - najemniki lahko pridobili zgolj pravico do začasne uporabe stanovanja in ne stanovanjske pravice, to je statusa imetnika stanovanjske pravice.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - delovno razmerje za določen čas - delovno razmerje za nedoločen čas - razlaga pogodb - nejasna določila v posebnih primerih
Iz pogodbe o delovnem razmerju, ki je bila registrirana 15.10.1990, izhaja, da se delovno razmerje sklepa za nedoločen čas oziroma za določen čas od 1.10.1990 do 1.10.1992. Taka določba pa je, kot to pravilno ugotavljata nižji sodišči, nejasna in jo je zato treba, ker je pogodbo pripravila tožena stranka - pri tem ni pravno relevantno, kdo jo je v njenem imenu dejansko pripravil - v skladu z določbo 100. člena zakona o obligacijskih razmerjih razlagati v korist tožeče stranke.
Ker je tožeča stranka postavila zahtevek, da sodišče ugotovi, da odpoved delovnega razmerja ni dokončna in izvršljiva in posledično nato še reintegracijski zahtevek, sodišče ni imelo nobene osnove, da bi obravnavalo tožničine morebitne kršitve delovnih obveznosti, kot to uveljavlja tožena stranka.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - trajni presežek
V primeru, ko je trajni presežek le en delavec na specifičnem delovnem mestu, s specifično strokovno izobrazbo, materialno pravo ni napačno uporabljeno, če so določbe ZDR, ki urejajo prenehanje delovnega razmerja zaradi nujnih operativnih razlogov, smiselno uporabljene, in izdelan program razreševanja presežkov delavcev po 35. členu ZDR.
delovno razmerje pri delodajalcih - disciplinski ukrep - prenehanje delovnega razmerja - pogojni odlog
Ne gre za napačno uporabo materialnega prava, če sodišče izvršitev izrečenega ukrepa prenehanje delovnega razmerja pogojno odloži za dvanajst mesecev, in za to navede utemeljene razloge.
delovno razmerje pri delodajalcih - disciplinski ukrep - prenehanje delovnega razmerja - pogojni odlog - kazenski postopek
Sodišče prve stopnje je potrdilo sklepe disciplinskih organov, na podlagi katerih je tožnici prenehalo delovno razmerje, ker je menilo, da je protipravna odsvojitev predmetov družbene lastnine in okoliščine, da je bil v kazenskem postopku izrečen sodni opomin, razlog za potrditev izpodbijanih sklepov. Sodišče druge stopnje je izvršitev pogojno odložilo, ker je menilo, da so za to dane bistvene olajševalne okoliščine, ki niso bile v dosedanjem postopku upoštevane. Revizijo tožene stranke je revizijsko sodišče zavrnilo. Čeprav so bile v pravilniku določbe o olajševalnih in obteževalnih okoliščinah in o pogojni odložitvi izvršitve ukrepa, teh okoliščin disciplinski organi niso upoštevali in sploh niso do njih zavzeli nobenega stališča. Ker gre za uporabo prava in ne za oceno primernosti ukrepa, je sodišče zakonito izvršitev ukrepa pogojno odložilo.
ZPIZ člen 293. ZTPDR člen 62, 100. TZPZ člen 126, 126/1.
začetek pokojninske dobe - čas v delovnem razmerju
Drugostopenjsko sodišče je pravilno uporabilo določbo prvega odstavka 293. člena ZPIZ in preko določb 62. člena in 100. člena zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja in zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja prišlo do uporabe določbe prvega odstavka 126. člena TZPZ. Ta je določal, da se v zavarovalno dobo všteva čas, ki ga je zavarovanec prebil v delovnem razmerju ali na kakšnem drugem delu, na podlagi katerega je bil zavarovan po 21. in 22. členu istega zakona.
ZDR (1990) člen 100, 100/1-5, 100/1-6. ZPP (1977) člen 339, 340, 341.
prenehanje delovnega razmerja - neopravičen izostanek z dela - dopolnilna sodba
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin zahtevek na razveljavitev sklepa pristojnih organov, zaradi katerih ji je prenehalo delovno razmerje. Sodišče prve stopnje ni odločilo o delu zahtevka o reintegraciji in o plačilu regresa za letni dopust. Pritožbeno sodišče je pritožbo zavrnilo ter je menilo, da je bil z zavrnitvijo prvega dela zahtevka smiselno zavrnjen tudi drugi del zahtevka, ki je vezan na prvi del. Na revizijo tožnice je revizijsko sodišče razsodilo, da materialno pravo ni bilo kršeno, saj je tožnica samovoljno odšla na dopust, ni pa se strinjalo z mnenjem pritožbenega sodišča, da je bilo odločeno tudi o drugem delu zahtevka. Revizija ni utemeljena, čeprav je bil postopek kršen, ker v revizijskem postopku ni mogoče uveljavljati kršitev postopka, če to ni bilo uveljavljeno v postopku za dopolnitev sodbe.
prenehanje delovnega razmerja - bivša JLA - pogoji za prevzem obveznosti države Slovenije
Država Republike Slovenije zagotavlja vojaškim osebam, vojakom po pogodbi in civilnim osebam v službi bivše JLA statusne, socialne in druge pravice po 14. členu ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I), pridobljene do uveljavitve tega zakona samo pod pogojem, da so v določenem roku nadaljevali delo kot pripadniki Teritorialne obrambe Republike Slovenije. Samo v tem obsegu in pod temi pogoji je država Republike Slovenije prevzela obveznosti bivše države do aktivnih vojaških oseb.
Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 87 o sindikalni svobodi in varstvu sindikalnih pravic. ZOR člen 112, 112/1. Kolektivna pogodba za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije člen 44.
pavšalna odškodnina po 44. členu KPČBMLKEIS
Sodišče prve stopnje je med drugim odločilo, da so tožniki upravičeni tudi do plačila pavšalne odškodnine po 44. členu KPČBMLKEIS, čeprav so dobili izplačano nadomestilo plače zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja in do plačila regresa za letni dopust. Na pritožbo toženca je sodišče druge stopnje izpodbijano odločbo potrdilo. V reviziji je toženec navajal, da bi bilo treba pri odločitvi uporabiti tudi določila ZOR in ZTPD in da odločitev o regresu ni obrazložena. Revizijsko sodišče je revizijo pavšalne odškodnine zavrnilo, revizijo glede regresa pa je zavrglo. Pravna narava kolektivnih pogodb je povsem drugačna kot pravna narava pogodb s področja premoženjskega prava. Kolektivne pogodbe so izraz svobodne volje podpisnikov. Nadomestilo plače ni odškodnina v civilnopravnem smislu. Pavšalna odškodnina je vnaprej določena zaradi kršitve pravice do dela, brez ugotavljanja pogojev, ki jih je treba ugotavljati za odškodnine po ZOR. Revizija glede regresa ni dovoljena, ker vsak tožnik uveljavlja regres v višini 13.000,00 SIT.
razrešitev delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi - delavski svet - nepristojen organ
Po določbi novele 2. odstavka 57. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o podjetjih (Uradni list SFRJ, št. 46/90), ki je začel veljati 18.8.1990, je imenovanje in razrešitev delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v izključni pristojnosti direktorja družbenega podjetja. V obravnavanem primeru je tožnika dne 14.1.1991 s teh dolžnosti razrešil delavski svet, ki je po določbi 49. člena ZPod pristojen za določanje organizacije družbenega podjetja. Ker je sklep o razrešitvi delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi sprejel delavski svet, torej organ, ki po zakonu nima takšnih pooblastil, je njegova odločitev nezakonita. Po mnenju revizijskega sodišča gre za neobstoječ sklep, ki ni postal ne formalno in ne materialno pravnomočen, zato nima nobenega pravnega učinka.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - hujša kršitev delovnih obveznosti - disciplinska odgovornost - obveznost obravnave - mnenja sindikata v disciplinskem postopku
Po določbi 2. odst. 62. čl. ZTPDR morajo disciplinski organi o začetku postopka obvestiti tudi sindikat. Če je sindikat oblikoval mnenje o storilcu kršitev delovnih obveznosti in ga poslal disciplinskim organom, so ga ti dolžni med postopkom obvezno obravnavati. Kršitev disciplinskega postopka bi bila podana samo v primeru, če disciplinski organi o začetku disciplinskega postopka ne bi obvestili sindikata oziroma ne bi obravnavali njegovega poslanega mnenja. Ne pomeni pa kršitev postopka, če se sindikat v disciplinski postopek ni vključil, čeprav je bil o njem obveščen.
poklicna bolezen - nevarna stvar - nevarna dejavnost
Ker ne gre za nevarno stvar (gradbeni materiali) niti za nevarno dejavnost (zidarstvo) ni mogoče zaradi škodnih posledic, do katerih je pri tožniku sicer prišlo, odškodninsko bremeniti tožene stranke, saj ta ni odgovorna za nastanek poklicnega obolenja tožnika.
odhodki - stroški, ki so pogoj za opravljanje dejavnosti - stroški reklamiranja
Po določilu 1. odstavka 72. člena ZR se v račun odhodkov lahko vključijo samo tisti odhodki (stroški), ki so neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti organizacije ali posledica opravljanja te dejavnosti, oziroma samo tisti odhodki, ki so neposreden pogoj za ustvarjanje njenih prihodkov, med njimi tudi stroški osvajanja nove proizvodnje ter stroški raziskovanja in odkrivanje rudnega in drugega mineralnega bogastva.
Propagiranje - reklamiranje v gospodarstvu označuje vizualno, akustično, kombinirano ali kakršnokoli drugo organizirano širjenje in populariziranje proizvodov in storitev preko sredstev ekonomske propagande in publicitete zaradi pridobitve kupcev oziroma potrošnikov. S propagandnim sporočilom se v kakršnikoli obliki in na kakršenkoli način izvabi pozornost, interes, vtis v spomin, želja in končno odločitev potrošnika za nakup. Propagiranje v tržnem gospodarstvu je nujna in neobhodna oblika dejavnosti gospodarskega subjekta, ki želi sploh plasirati svoje proizvode in storitve na trgu potrošnikom, saj se ti lahko odločijo zanje le, če so z njimi in z njihovimi lastnostmi seznanjeni. Zato so stroški propagande nujen in neposreden pogoj za pridobivanje prihodka v smislu citiranega določila 72. člena ZR.