revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Spor o obstoju ali neobstoju služnostne pravice je premoženjskopravni spor, v katerem je pravica do revizije kot izrednega pravnega sredstva proti pravnomočnim odločbam sodišča druge stopnje odvisna od vrednosti spornega predmeta, ki jo tožnik navede v tožbi (2. odstavek 186. člena ZPP). Navedba vrednosti spornega predmeta v tožbi je potrebna zaradi uporabe določbe 382. člena ZPP in predstavlja v okviru strankine zagotovitve pravice do revizije obvezno sestavino tožbe.
Če ni bilo ugotovljeno, kdo ima dovoljenje za opravljanje dejavnosti v poslovnih prostorih, kjer so igralni avtomati, ni mogoče ugotoviti, kdo je zavezanec za plačilo komunalne takse za te igralne avtomate.
stranke in njihovi zakoniti zastopniki - sposobnost biti stranka - premoženje javnega zavoda - upravljanje javnega zavoda - nedopustnost izvršbe
V pravdi ni bilo sporno, sodišče pa je na obravnavi dne 13.9.1993 to tudi izrecno ugotovilo, da je zaradi statusnih sprememb, do katerih je prišlo po vložitvi tožbe, pravni naslednik ZCD, TOZD ..., ki je v izvršilnem naslovu naveden kot upnik, sedanja tožena stranka. Ta pa je, kot je to materialnopravno pravilno navedeno tudi v izpodbijani sodbi, kljub temu, da je njeno premoženje prešlo na ustanovitelje (1. odstavek 65. člena zakona o zavodih, Uradni list RS, št. 12/91 - 8/96 - v nadaljevanju ZZ), še vedno upravičena upravljati s premoženjem in ga uporabljati za opravljanje dejavnosti, za katero je bil zavod ustanovljen, premoženje stanovanjskega sklada in sklada skupne porabe pa za osebne in skupne potrebe delavcev (3. odstavek 65. člena ZZ). Toženi stranki z zakonom priznana pravica, da s premoženjem (tudi spornim stanovanjem) upravlja in ga uporablja, pa brez dvoma zajema tudi upravičenje, da se na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova v izvršilnem postopku zahteva prisilna izpraznitev spornega stanovanja. Ugovori tožeče stranke, da tožena stranka ne more predlagati začetka izvršilnega postopka, zato niso utemeljeni.
zamudne obresti - kdaj se dolgujejo - obresti kot nadomestilo za predčasen odvzem nepremičnine iz posesti
Pravilna materialnopravna presoja obravnavanega obrestnega zahtevka, ki temelji na 2. odstavku 55. člena ZRPPN, je odvisna mimo od razumevanja te norme, predvsem od dejanskih, to je odločilnih okolnosti, ki so - vsebinsko gledano - količinske: višina glavnice, ki se obrestuje, čas njenega obrestovanja in obrestna mera. Prvi dve okoliščini sta ugotovljeni in nesporni, tretja pa je v posledici zmotnega materialnopravnega naziranja ostala neugotovljena, ker se je prezrlo dvoje, da gre za obrestovanje realno določene glavnice za nazaj in da so zadnji čas obrestovalne dobe že veljale obresti, ki so opravljale tudi valorizacijsko fukcijo. Ker je bila višina odškodnine za razlaščeno zemljišče določena po razmerah (in cenah) iz novembra 1993, predmet spora pa so obresti od te glavnice za čas pred tem to je od 15.3.1982 (ko je bila nepremičnina odvzeta nasprotni udeleženki iz posesti) pa do 13.6.1990 (ko je postala razlastitvena odločba pravnomočna), revizija utemeljeno opozarja, da ni mogoče priznati valorizacijskega dela obresti za ta čas, ker bi se sicer že valorizirana glavnica (saj so se pri njeni določitvi upoštevale vse spremembe na cenovnem področju od odvzema parcele pa do 16.11.1993, ko je bila določena) še enkrat valorizirala.
Izrek odločbe urbanističnega inšpektorja ni določen, če je v njem naveden le 76.c člen ZUN, ne pa tudi same prepovedi, ki jih v skladu s tem členom odredi urbanistični inšpektor. Določba 5. odstavka 76. člena ZUN, po kateri se upravna izvršba odločbe iz 2. odstavka tega člena, v kateri se določi tudi njen način, opravi na podlagi izvršljive odločbe, ne pomeni, da izključuje celoten izvršilni postopek, način izvršbe pa tudi ne vključuje datuma za izvršilno dejanje po tretji osebi.
prodaja s predkupno pravico - pojem - trajanje predkupne pravice
Dogovor o predkupni pravici omejuje lastnikovo lastninsko pravico. Tako omejitev zakon (527. člen ZOR) sicer dopušča, vendar jo omejuje tako po obsegu (člen 529. ZOR, ki ne dopušča odtujitve ali dedovanja te pravice), kot tudi časovno (člen 531. ZOR, ki določa, da predkupna pravica preneha po 5 letih od sklenitve pogodbe, dogovorjeni daljši rok pa se skrajša na ta rok). Zato so navedena določila prisilnega značaja. V skladu s tako naravo določb ZOR-a o predkupni pravici je tudi spredaj navedeno stališče, na katerega je opozorilo sodišče druge stopnje in ki ne nasprotuje pravnemu redu Republike Slovenije. Glede na to se določila ZOR, ki so prisilnega značaja, uporabljajo tudi za trajne obveznosti, ki so nastale pred uveljavitvijo zakona, glede pravnih učinkov teh razmerij, ki so nastali po uveljavitvi tega zakona. Zato je tudi iz tega razloga pravilen zaključek, da je tožničina predkupna pravica, dogovorjena leta 1963, prenehala po 5 letih od uveljavitve zakona o obligacijskih razmerjih (ki je začel veljati 1.10.1978).
denacionalizacija stanovanjskih in poslovnih stavb - začasna odredba
Začasno odredbo ni mogoče izdati podjetju kot denacionalizacijskemu zavezancu in pravnemu nasledniku podjetja z družbenimi sredstvi, ki ga ni več, ki pa je bilo vpisano v zemljiško knjigo kot imetnik pravice uporabe nepremičnine, če obstaja še drugo podjetje kot pravni naslednik slednjega, tožena stranka pa pred izdajo začasne odredbe ni razčistila, v sredstvih katerega izmed obeh pravnih naslednikov je ta nepremičnina.
V sporu o višini škode, ki naj bi jo predstavljala "ekonomska" najemnina, se ni mogoče mehanično omejiti zgolj na pojem "ekonomska najemnina", ne da bi se pri tem upoštevala njegova vsebina, ki jo predstavlja določen znesek in ki terja oceno, kaj ta znesek na področju stanarin sploh pomeni. Škodo pa ima lahko kdo, ki stanovanja ne more uporabljati zaradi ravnanja tretjega, tudi v primeru, da zaradi tega spi na prostem (in torej nima denarnih izdatkov).
dejavnost - ugotovitev pogojev za opravljanje dejavnosti - solastnik poslovnih prostorov je stranka v postopku
Solastnik poslovnih prostorov, za katere upravni organ v postopku ugotavlja pogoje za opravljanje dejavnosti, ima položaj stranke (prizadete) v tem postopku.
O izjemnem priznanju in odmeri višje starostne pokojnine odloča vlada na predlog pristojnega republiškega organa, zato samo sklicevanje vlade na negativni predlog ne zadošča, marveč mora biti njena odločba obrazložena tako kot vsaka druga pisna odločba v stvari, ki je predmet upravnega postopka.
Sodišče ne more rešiti upravnega spora, če v postopku ni bilo ugotovljeno pravno pomembno dejstvo, način hujše kršitve discipline v organizaciji, kjer je stranka opravljala civilno služenje vojaškega roka, ki je v očitnem nasprotju z razlogi, zaradi katerih mu je bila priznana pravica do ugovora vesti (2. odst. 46. čl. ZVojD).
ZUP člen 135, 135/1, 245, 245/2.ZVojD člen 46, 46/3.
civilno služenje vojaškega roka - ugotovitev dejanskega stanja
Dejansko stanje je nepopolno ugotovljeno, če organ v postopku ne ugotovi vseh dejstev in okoliščin, ki jih določa 3. odst. 46. čl. ZVojD in so pomembne za odločitev. V tem primeru je taka okoliščina dejstvo, da je bila kršitev discipline v organizaciji, kjer se opravlja civilna služba, na način, ki je v očitnem nasprotju z razlogi, zaradi katerih je bila priznana pravica do civilne službe.
Trditve tožene stranke in priloženi dokaz pomenijo revizijsko novoto, kakršna pa je po 387.čl. ZPP dovoljena. Ker tako obstaja utemeljen dvom o pravilnosti vročitve sodbe zaradi izostanka, od česar je odvisna pravočasnost pritožbe, je revizijsko sodišče razveljavilo sklep sodišča druge stopnje, kolikor se nanaša na zavrženje pritožbe.
delovno razmerje pri delodajalcih - disciplinska odgovornost - zastaranje disciplinskega postopka - kazenski postopek - ustavitev
Ko je zastaranje uvedbe in vodenja disciplinskega postopka odvisno ali ima dejanje, s katerim je bila kršitev storjena, znake kaznivega dejanja, te znake ugotavljajo disciplinski organi, in zaradi tega ni nujno vložiti ovadbe. Pa tudi poznejša ustavitev kazenskega postopka (zaradi spremembe KZ), ne vpliva na potek zastaranja.
Revizija v postopku za obnovo ni dovoljena in se zavrže, če je tožnik v revizijskem postopku zoper prvotno odločbo uspel, saj na reviziji nima več pravnega interesa, čeprav ga je imel ob vložitvi revizije.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - konkurenčna klavzula - hujša kršitev delovnih obveznosti
Ker je tožena stranka s sklepoma delavskega sveta z dne 26.2.1990 in dopolnitvijo 26.7.1990 sprejela "konkurenčno klavzulo" in določila, da delavec, ki pri svojem delu uporablja podatke in dokumente, ki so poslovna tajna, ne sme med trajanjem delovnega razmerja in dve leti po prenehanju delovnega razmerja brez soglasja podjetja ustanoviti podjetja oziroma obrti z enako ali podobno dejavnostjo, kar je z dopolnitvijo razširilo še na družinske člane teh delavcev in da se ravnanje v nasprotju s to določbo obravnava kot hujša kršitev delovnih dolžnosti, je bila s tem dana podlaga za obravnavanje tožničinega ravnanja kot hujše kršitve delovne obveznosti.
ZPP (1977) člen 385, 385/3. ZTPDR člen 58, 58/3. ZDR (1990) člen 90, 90/1.
izredna pravna sredstva - revizija - izpodbijanje dejanske podlage v reviziji
Revizijsko sodišče presoja uporabo materialnega prava na podlagi dejanskega stanja, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in preizkušalo sodišče druge stopnje (3. odstavek 385. člena ZPP). Zato v reviziji ni dopustno izpodbijati dejanskih ugotovitev in so zato neupoštevne navedbe, ki se nanašajo na obstoj kvalifikatornih okoliščin oziroma hujših posledic, ki ali pogojujejo izrek najstrožjega ukrepa, ali vplivajo na pogojno odložitev njegove izvršitve ali na samo izbiro disciplinskega ukrepa (olajševalne in obteževalne okoliščine). Vse naštete okoliščine pomenijo dejanske ugotovitve, v katere pa revizijskemu sodišču zaradi prepovedi iz določila 3. odstavka 385. člena ZPP ni dovoljeno več posegati.
ZDR (1990) člen 89. ZPP (1977) člen 385, 385/1, 385/1-3.
delovno razmerje pri delodajalcih - odgovornost za delovne obveznosti - disciplinska odgovornost - pojem večje škode - pravni standard
Izraz "večje škode" iz 89. člena ZDR je nedoločen pravni pojem oziroma "nedoločena vrednostna količina", ki se šteje kot pravni standard. Pri pravnih standardih namreč v dispoziciji pravne norme ni uporabljen povsem določen pojem z natančno vsebino, zato je natančnejša določitev vsebine prepuščena sodišču. Sodišču je torej dano pooblastilo, da ovrednoti pravni standard premoženjske škode tako, da glede na konkretni primer oceni škodo kot majhno, večjo ali veliko. Zato pomeni ocena sodišča glede vrednotenja nedoločene vrednostne količine "premoženjske škode" uporabo materialnega prava.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - hujša kršitev delovnih obveznosti - disciplinski postopek - delovno in zaščitno sredstvo
Hujšo kršitev delovne obveznosti - neupoštevanje navodil o delovnem postopku - se stori tudi, če se ne nosi PVC čelade, za katero je z odredbo določeno, da jo je treba obvezno nositi med delovnim procesom.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - poskusno delo
Delavcu, ki ne izpolni uspešno zahtev poskusnega dela, preneha delovno razmerje z dnem, ko postane sklep o prenehanju delovnega razmerja na podlagi pisne ocene o uspehu poskusnega dela dokončen.