Nedvomno gre za uporabo vozila v druge namene in ne za tiste, zaradi katerih je bil uvoznik oproščen plačila carine in drugih uvoznih dajatev (4. odst. 30b člena CZ), če je uvoznik vozilo, ki je bilo uvoženo za opravljanje rent-a-car dejavnosti s pogodbo oddal v trajni najem z mesečnimi obroki s tem, da se uredi prepis vozila po dogovoru.
garancija za brezhibno delovanje prodane stvari - odgovornost prodajalca in proizvajalca - zahteva za popravilo in zamenjavo - podaljšanje garancijskega roka - razveza pogodbe in znižanje cene - stroški in nevarnost - odgovornost kooperantov - izguba pravic
Temelj tožbenega zahtevka izhaja iz garancije (501. do 507. člen zakona o obligacijskih razmerjih, v nadaljevanju ZOR). Tožeča stranka je imela pravico zahtevati odpravo napak, kar je tudi storila. Ker do odprave napak ni prišlo, je upravičeno zahtevala zamenjavo vozila. Ker pa ji tožena stranka vozila tudi zamenjati ni hotela, je upravičeno zahtevala protivrednost vozila enake znamke in enakega tipa, kakršnega je kupila. Če je namreč zahtevek na plačilo protivrednosti vozila garancijski, ga je potrebno enako obravnavati kot zahtevek za zamenjavo vozila. Ne gre torej za razdrtje pogodbe in odškodnino, temveč za nadomestno izpolnitev.
Če pa tožena stranka vozila ni hotela zamenjati, tudi nima pravice do amortizacije zanj. Če je tožeča stranka medtem vozilo uporabljala, je to počela upravičeno, saj je sklenila veljavno kupno pogodbo. Takšno uporabo bi tožena stranka lahko preprečila takoj, ko je tožnik začel uveljavljati napake.
pridobitev lastninske pravice - lastninska pravica na novi stvari
Vlaganja v tuje nepremičnine so podlaga za pridobitev lastninske oziroma solastninske pravice tedaj, če o tem obstoji soglasje solastnikov, predvsem pa, če je izkazana volja investitorja, da vlaga z namenom pridobitve lastninske pravice.
Okoliščine, ki so po svoji naravi predmet lokacijskega dovoljenja (določitev dovozne poti do objekta), ki je že postalo pravnomočno, ni možno izpodbijati v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja.
obresti od vnaprej plačane kupnine - pravilo sočasne izpolnitve
Dejstvo, da je tožena stranka tožeči stranki s predplačilom garantirala ceno na dan plačila, ni pravno odločilno. V obligacijskem pravu velja načelo sočasne izpolnitve (1. odstavek 122. člena zakona o obligacijskih razmerjih). Vnaprejšnje plačilo krši to načelo.
Določba 26. člena ZBP je le ena od izvedbenih norm tega načela, ki je kogentne narave.
imisije - varstvo lastnikove pravice - vznemirjanje - negatorna tožba
Vsako poseganje v lastninsko pravico na nepremičnini soseda še ne pomeni tudi protipravnega posega, ki bi opravičevalo sodno varstvo. Poseg postane protipraven, ko preseže določen tolerančni prag. Kriteriji za njegovo določitev so predpisani v 5. členu ZTLR. Tako gre lastniku nepremičnine sodno varstvo pred vznemirjanjem v primeru, ko je uporaba njegove nepremičnine otežkočena preko mere, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajna.
CZ člen 24, 93, 202, 249, 249/2. Pravilnik člen 10, 11.
tranzit blaga - plačilo carine
Če blago v tranzitu ni prijavljeno namembni carinarnici, se predpostavlja, da je bilo dano v prost promet, preden je bil uveden carinski postopek. Dejstvo prestopa blaga v tranzitu čez carinsko črto se po zakonu dokazuje s potrdilom prevzemne carinarnice. Dokazovanje tega dejstva je dopustno tudi z drugimi dokazi, vendar v tem primeru dokazno breme v celoti nosi carinski zavezanec.
revizija - vrednost spornega predmeta - spor po SZ - navedba vrednosti spornega predmeta v tožbi
Po določbah SZ imajo stanovanjski spori za podlago lastninskopravna ali najemna razmerja, kar velja tudi za predmetni spor. Gre torej za premoženjskopravni spor, za katere je pravica do revizije omejena in odvisna od napovedane vrednosti spornega predmeta (3. odstavek 382. člena ZPP). Ta je zato v teh sporih tudi obvezna sestavina tožbe (2. odstavek 186. člena ZPP).
izredna pravna sredstva - zahteva za varstvo zakonitosti - zavrnitev zahteve za varstvo zakonitosti
Izpodbijana sodba ima vse razloge o odločilnem dejstvu, to je neprimerni hitrosti obsojenčeve vožnje, zato ni podana kršitev procesnega zakona iz 11. točke 1. odst. 371. člena ZKP.
preiskovalna dejanja - izvedenstvo - obvestilo strankam o opravljenem izvedenskem delu - glavna obravnava - pogoji za glavno obravnavo - zagovornik
1.) Sodišče ni ravnalo v skladu z določilom 2. odst. 249. člena ZKP-77, ker po končanem izvedenskem delu ni obvestilo strank, da je bilo to delo opravljeno in da lahko pregledajo pismeni izvid in mnenje. Med pripravami na glavno obravnavo je sodišče torej kršilo določbe kazenskega postopka, vendar pa ta kršitev ni vplivala in tudi ni mogla vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe, saj je bilo izvedensko mnenje v soglasju s strankami prebrano na glavni obravnavi.
2.) S tem, ko sodišče prve stopnje obsojenca ni poučilo, da si lahko vzame drugega zagovornika, glavno obravnavo pa je nadaljevalo, ne da bi sklepalo o tem, da njegova nenavzočnost ni v škodo obrambi, je sicer prekršilo obsojenčevo pravico do obrambe, vendar pa ta kršitev ni vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe.
SZ člen 58, 111, 112. ZSR člen 3, 33, 35, 35/1.ZZD člen 243. ZTLR člen 21, 33.
lastninjenje in privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš - pravica uporabe stanovanja - tožba na izpraznitev stanovanja - pridobitev lastninske pravice po samem zakonu
Podjetja kot "druge pravne osebe" so z uveljavitvijo SZ postala lastniki stanovanj, na katerih so imela poprej pravico uporabe.
Ni pravne podlage za odločanje o plačilu zamudnih obresti od preveč plačane carine in drugih uvoznih davščin v upravnem postopku z upravno odločbo, ker CZ tega ne ureja kot upravno stvar in tudi po svoji naravi to ni.
revizija - dovoljenost revizije - zapuščinski postopek
Zakon o dedovanju (Ur.l. SR, št. 15/76 in 23/78), v katerem je urejen zapuščinski postopek, ne določa, da je revizija dovoljena, zato zoper sklep o dedovanju, revizijski preizkus ni možen.
Ker je z vidika davčnih predpisov mogoče upoštevati samo pismeno pogodbo za prenos lastninske pravice na nepremičnini, ni mogoče upoštevati zastaranja po predpisih, ki so veljali, ko naj bi bila pogodba sklenjena in izvršena.
Splošni pogoji za zavarovanje avtomobilskega kaska člen 10.
kasko zavarovanje - splošni pogoji - vožnja pod vplivom alkohola
Sodišči druge in prve stopnje sta tudi ugotovili, da je bila tožničina vožnja pod vplivom alkohola v neposredni vzročni zvezi s prometno nezgodo in v tej nezgodi nastalo škodo. Zato je materialnopravno pravilna odločitev obeh sodišč, da so izpolnjeni pogoji iz 10. člena splošnih pogojev za izgubo zavarovalnih pravic iz naslova zavarovanja avtomobilskega kaska.
Sama ugotovitev upravnega organa, ki ne odloča o denacionalizacijskem postopku, da obstaja javni interes, da se določena nepremičnina v denacionalizacijskem postopku ne vrne v naravi, za katero ni podlage v zakonu, nima značaja dokončnega posamičnega akta, s katerim bi organ odločil o pravici ali o obveznostih in pravnih koristih stranke, ampak je to le oblika internega akta organa drugemu organu, ki v upravnem postopku ugotavlja dejansko stanje v denacionalizacijskem postopku.
odpoved najemne pogodbe - nezakonita uporaba stanovanja
Iz ugotovitev sodišč druge in prve stopnje izhaja, da tožena stranka na dan uveljavitve stanovanjskega zakona - Uradni list RS, št. 18/91 - v nadaljevanju SZ, ni bila imetnik stanovanjske pravice. Po uveljavitvi SZ pa imetnik stanovanjske pravice ni mogla postati, saj SZ imetništva stanovanjske pravice več ne pozna. Le tiste osebe, ki so bile ob uveljavitvi SZ imetniki stanovanjske pravice, so lahko po določbah SZ stanovanje odkupili, ali pa sklenili z lastnikom najemno pogodbo. Sklicevanje tožene stranke na določbo 50. člena zakona o stanovanjskih razmerjih - Uradni list SRS, št. 35/82 in 14/84 - v nadaljevanju ZSR - je pravno napačno, saj po uveljavitvi SZ stanovanjske pravice na način iz 50. člena ZSR ni več mogoče pridobiti.
lokalne skupnosti - aktivna legitimacija - zastopanje
Za presojo, ali je krajevna skupnost lahko bila tožeča stranka (legitimirana za vložitev tožbe) je odločilen predpis, veljaven v času vložitve tožbe in ni pomembno, kako so kasnejše določbe zakona o lokalni samoupravi urejale organizacijo in pristojnosti lokalnih skupnosti.
Krajevne skupnosti (in občine) so pred ukinitvijo občin kot prejšnjih družbenopolitičnih skupnosti po 2. členu ZJP zastopali občinski javni pravobranilci v premoženjskopravnih zadevah, kar pa ukrep urbanističnega inšpektorja ni.
4. člen zakona o ustanovitvi občin in o določitvi njihovih območij določa, da obstoječe KS nadaljujejo z delom do konstituiranja na prvih volitvah izvoljenih svetov novih krajevnih skupnosti oz. do uveljavitve občinskega statuta, če v njem ne bo predvidena delitev občine na KS. Po statutu občine Ž. so ustanovljene krajevne skupnosti, ki so pravne osebe.
povzročitev škode - krivdna odgovornost - silobran, stiska, odvrnitev škode od drugega
Silobran je tista obramba, ki je neogibno potrebna, da storilec odvrne od sebe ali koga drugega istočasen protipraven napad. Revizija pravilno zatrjuje, da je protipravni napad lahko usmerjen na življenje, prostost, premoženje, čast itd. in da je lahko protipraven tudi verbalni napad. Prezre pa dejstvo, da je za to, da je podan dejanski stan silobrana, potrebna poleg protipravnega istočasnega napada na pravno zavarovano dobrino tudi istočasna obramba, ki mora biti za odvrnitev protipravnega napada neogibno potrebna. Toženčeva obramba pa ni bila taka. Iz ugotovitev nižjih sodišč, na katere je revizijsko sodišče vezano (3. odstavek 385. člena ZPP), namreč izhaja, da je med pravdnima strankama prišlo do besednega prepira, ki pa se je zaključil tako, da je toženec tožnika potisnil skozi vrata predprostora proti steni na hodniku, v katero je tožnik udaril s hrbtom, pri tem padel in se poškodoval. Odločitev sodišč druge in prve stopnje, da elementi silobrana niso podani, je zato tudi po mnenju revizijskega sodišča materialnopravno pravilna. Odškodninska odgovornost tožene stranke za nastalo škodo je zato podana, vendar pa ne v celoti, saj je, kot sta materialnopravno pravilno presodili tudi sodišči druge in prve stopnje, tudi tožnik s tem, da je v prepiru sodeloval in da se iz stanovanja na poziv toženca ni takoj odstranil, soprispeval k temu, da je do škodnega dogodka in nastanka škode prišlo. Prispevek tožnika kot oškodovanca k nastanku škode je bil materialnopravno pravilno opredeljen s 30 %, zaradi česar je toženec za tolikšen del škode, ki je tožniku nastala, prost odgovornosti.