premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - vrednotenje deležev vsakega zakonca
Po ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje sta stranki vse premoženje, kupljeno s kupno pogodbo dne 9.12.1985, pridobili v času trajanja zakonske skupnosti z njunimi sredstvi. Tožnik ni uspel dokazati, da je kupnino plačala njegova mati M. R. in da je svojo polovico hiše Č. 2 (parc.št. 82) dejansko podaril toženki s pogodbo z dne 3.2.1986. Kot je utemeljeno poudarilo sodišče druge stopnje, ni bilo mogoče prezreti določbe 4. točke darilne pogodbe, da je ta le formalnega značaja, in da služi za ureditev zemljiškoknjižnega stanja v skladu z dejanskim lastništvom obeh zakoncev.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Ker gre za premoženjsko pravni spor, pri katerem se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev, je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, ki jo je navedel tožnik v tožbi (3. odstavek 382. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). V konkretnem primeru tožnik ni ravnal po 2. odstavku 186. člena ZPP in v tožbi vrednosti spornega predmeta ni navedel. Ker si tožeča stranka ni na omenjeni način zagotovila pravice do revizije, ta ni dovoljena in jo je moralo revizijsko sodišče zavreči (392. člen ZPP).
Zahteva za odlog prisilne izvršbe in plačilo depozita ne zadrži prisilne izvršbe za objekte, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje.
Zapisnik o upravni izvršbi je uradna listina, kar pomeni, da se šteje za resnično tisto, kar se v njem potrjuje in stranka, ki trdi nasprotno, nosi dokazno breme za svoje trditve.
Na obveznost plačila nastalih stroškov izvršbe (prihod delavcev z mehanizacijo na kraj izvršbe) ne vpliva okoliščina, da izvršba ni bila opravljena zaradi fizične preprečitve zavezanca oz. njegovih družinskih članov.
davek od osebnih prejemkov - zavezanec za plačilo - nagrada stečajnemu upravitelju
Nagrada, ki jo sodišče določi stečajnemu upravitelju, je osebni prejemek iz 3. alinee 1. odst. 15. člena ZDoh. Njen prejemnik je zato zavezanec davka od osebnih prejemkov.
ugotovitvena tožba - upravičenec do denacionalizacije - predpisi o podržavljenju premoženja - če je premoženje prešlo iz družbene v zasebno lastnino na podlagi špekulativnih oziroma fiktivnih pravnih aktov in poslov
Tožeča stranka zahteva ugotovitev besedila odločbe z dne 3.8.1948, to je dejstva, česar pa po 1.odst. 187.čl. ZPP z ugotovitveno tožbo ni mogoče zahtevati.
Prejšnji lastnik nacionaliziranega premoženja oziroma njegov pravni naslednik bi lahko dosegel vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja le v primeru, če bi bili podani po tedaj veljavnih pravnih pravilih zemljiškoknjižnega prava pogoji za tožbo na izbris.
davek od prometa storitev - predmet obdavčevanja - prodaja pijač v gostinski dejavnosti - davčni zavezanec - davčna osnova - celotno bruto plačilo
Iz osnove davka od prometa storitev zakon ne izključuje odvisnih stroškov. To pa so tudi stroški drugih storitev, ki jih je imel izvajalec za to, da je lahko opravil svojo storitev.
V pravdi po nasprotni tožbi A.D. ni zastopal nasprotne toženke s pooblastilom, kakršno zahteva 1. odst. 98. člena ZPP. Nasprotna toženka tudi pozneje ni odobrila njegovega zastopanja oz. pravdnih dejanj, ki jih je zanjo opravil v tej pravdi (10. točka člena 354/2 ZPP).
Zaradi načina obravnavanja nasprotne tožbe, ko ta nasprotni toženki niti ni bila vročena, nasprotni toženki na način iz 7. točke 2. odst. 354. člena ZPP tudi ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Pravilna je presoja, da je toženkino solastništvo navedene stanovanjske hiše (čeprav le do 1/10) ob drugih ugotovljenih dejstvih - zlasti ob ugotovljeni njeni pravici dosmrtnega uživanja prve etaže te hiše, ki je popolno dvosobno stanovanje z dodatnimi pritiklinami in zato tudi "primerno drugo stanovanje" (v smislu 7. člena ZSR) - pomenilo z določbo 1. odst. 60. člena ZSR predpisano podlago za odpoved stanovanjskega razmerja. Torej je tudi po določbi 1. odst. 148. člena SZ bila podana podlaga za tožničino utemeljeno odklonitev, da bi s toženko po uveljavitvi SZ sklenila najemno pogodbo za sporno stanovanje.
Zaveza M., da je bilo najemno razmerje vezano na delovno razmerje pri njem, je prešla na novega lastnika stanovanja. Tožeča stranka bi bila upravičena zahtevati izselitev tožencev zaradi nepodpisane najemne pogodbe le v primeru, če bi jima ponudena pogodba zagotavljala enak položaj, kot sta ga imela pred prodajo stanovanja.
ZAPPNI člen 4, 4/1, 4/1-2, 4/1-5, 8, 8/1, 18, 18/4.
dohodnina - davčno nadziranje - kontrola, ki jo opravlja APPNI - izplačilo honorarja iz pogodb o delu
ZAPPNI ne opravlja samo davčnega nadzora, ampak tudi drugo v skladu z zakonom. Zato je pri izvrševanju nalogov stečajnega upravitelja za plačilo upravičena zahtevati soglasje predsednika senata.
ZPP (1977) člen 2, 2/2, 7, 385, 385/3, 250, 260, 260/1, 261, 261/3, 354, 354/1, 186, 186/2.ZD člen 115, 120, 120/2, 121, 121/1, 121/2.ZOR člen 56, 56/1.
izročitev in razdelitev premoženja za življenja - preklic izročitve - pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe - spremenjene razmere - pogodba poslovne nesposobne osebe - odvzem poslovne sposobnosti - izvedenec - izvid in mnenje po odredbi sodišča - revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Ni vsaka napaka v ugotavljanju dejstev posledica kršitev procesnih predpisov. Če naj bi šlo za slednje, je potrebno izkazati, za kateri določeni procesni predpis gre, katerega kršitev je povzročila nezakonitost in nepravilnost sodbe.
Če so v mnenju izvedenca nasprotja ali pomanjkljivosti ali če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, se zahteva mnenje drugih izvedencev (tretji odstavek 261. člena ZPP), torej zopet takšnih, ki jih postavi sodišče.
Res ne gre pri izročilni pogodbi s primesmi pogodbe o dosmrtnem preživljanju za enostranski interes pogodbenikov, vendar pa je spričo opisane narave takšne pogodbe vendarle prevladujoč izročevalčev - ne le nekomu izročiti premoženje, marveč si zagotoviti, da ostanek življenja preživi tako, da bo zanj preskrbljeno, ne le v gmotnem, marveč tudi v vseh drugih pogledih. Ta interes seveda presega interese prevzemnika in preživljalca - pridobiti lastnino. Zato je tudi zakonodajalec uzakonil možnost razveze takšnih pogodb (120. in 121. člen ZD).
Med pravdnima strankama je bila sklenjena mandatna pogodba. Prav zaradi tega zaupnega razmerja se je tožnik navedeni odvetnici tudi zavezal, da bo sam plačal stroške njenega zastopanja, če tega ne bo storil toženec. In prav zaradi tega razmerja je nato tožnik tudi plačal stroške, ki bi jih moral plačati toženec. Zato s tožbo od njega utemeljeno zahteva, da mu te stroške povrne.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - podstanovalska razmerja - pravice podstanovalcev
Kot podstanovalec je toženec glede na določbo 149. člena stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91) lahko užival zaščito kot imetnik stanovanjske pravice le ob v tej zakonski določbi izpolnjenem pogoju (stalnem prebivanju v stanovanju več kot dve leti).
sklenitev pogodbe - kdaj je pogodba sklenjena - zavarovanje brez police - oblika pogodbe - če je bila izpolnjena pogodba, ki ji manjka oblika
Tožnik se je skliceval na zavarovalno polico, za katero pa je bilo ugotovljeno, da ni bila podpisana - ker je ni podpisal on. Po določbi 903. člena ZOR so v zavarovalnih pogojih lahko določeni primeri, pri katerih nastane pogodbeno razmerje iz zavarovanja s samim plačilom premije. V izpodbijani sodbi ni bilo ugotovljeno, da so zavarovalni pogoji, ki jih je prva tožena stranka določila, vsebovali tako določbo.
Stališče o konvalidaciji pogodbe - saniranju oblične pomanjkljivosti z realizacijo, namreč z izstavitvijo računa za plačilo premije in s sprejemom denarja za premijo - pa tudi nima opore v 73. členu ZOR, na katerega se sklicuje. Zakon govori o popolni ali pretežni izpolnitvi obveznosti obeh pogodbenih strank - tožnik pa se sklicuje le na izpolnitev svoje obveznosti (plačilo premije), medtem ko je v podlagi njegovega spora s prvo toženo stranko prav to, da ni niti delno izpolnila obveznosti, ki naj bi jo imela po tožnikovem stališču iz zavarovalne pogodbe.
posebej o povrnitvi gmotne škode v primeru smrti - izgubljeni zaslužek ter stroški za zdravljenje in pogreb - povrnitev negmotne škode - osebe, ki imajo v primeru smrti ali težke invalidnosti pravico do denarne odškodnine
Odškodnino za nagrobni spomenik je mogoče naložiti odgovorni osebi v obsegu in višini, ki je krajevno običajen.
Dogodek, glede na katerega se sklene zavarovanje, mora biti bodoč, negotov in neodvisen od izključne volje pogodbenikov (1. odstavek 898. člena ZOR). Dejstvo, da je vendarle nastopil, pa samo po sebi še ne pomeni, da je bil ob podpisu zavarovalne police že v nastajanju, kar naj bi narekovalo uporabo 2. odstavka 898. člena ZOR o ničnosti zavarovalne pogodbe.
revizija - dovoljenost revizije v nepravdnem postopku - določitev najemnika stanovanja po razvezi zakonske zveze
Stanovanjski zakon (Ur.l. RS št.18/91 in 21/94) v 57. členu ureja postopek za odločanje o tem, kateri od prejšnjih zakoncev ostane ali postane po razvezi zakonske zveze najemnik stanovanja. O tem odloča sodišče v nepravdnem postopku. Vendar v zvezi s tem ni nobene določbe o reviziji. Zato glede na določbo 34.čl. zakona o nepravdnem postopku v postopkih za določitev najemnika stanovanja po razvezi zakonske zveze revizije ni.
varstvo lastninske pravice - prenehanje vznemirjanj - poseg v zračni prostor nad tujo parcelo - negatorna tožba
Revizijsko sodišče ne pritrjuje stališču, da je poseg za 5 cm v zračni prostor tuje parcele tako neznaten, da ne more biti deležen pravnega varstva. Prav v primeru, kot je obravnavani, ko gre za poseg v zračni prostor nad sosednjo stavbo, bi se utegnilo izkazati, da bi to oviralo morebitno nadzidavo; v tem primeru bi šlo za upošteven poseg, ki bi upravičeval zahtevek na odstranitev.
tožba na izpraznitev stanovanja - nezakonita uporaba stanovanja - vojaško stanovanje - odločba o dodelitvi stanovanja - izpodbijanje
Nezakonita vselitev v stanovanje je podlaga za izpraznitveni zahtevek. Ne prejšnji ZSR, ne v času vložitve tožbe že veljavni stanovanjski zakon (Uradni list RS, št. 18/91 in 21/94, v nadaljevanju SZ) ne določata, da bi stanodajalec moral izpodbijati nezakonito odločbo nepristojnega organa o vselitvi v stanovanje. Oba zakona predvidevata zahtevek na izselitev oziroma izpraznitev stanovanja (50. člen ZSR in 58. člen SZ).
Nedvomno gre za uporabo vozila v druge namene in ne za tiste, zaradi katerih je bil uvoznik oproščen plačila carine (4. odstavek 30.b člena CZ), če je uvoznik vozilo, ki je bilo uvoženo za opravljanje rent-a-car dejavnosti, s pogodbo, brez časovne omejitve in za mesečno najemnino, oddal v najem.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Od 5.12.1992 dalje velja zakon o valorizaciji denarnih kazni za kazniva dejanja in gospodarske prestopke ter drugih denarnih zneskov (Ur.l. RS št.55/92), ki v 9. členu določa med drugim, da se za desetkrat zvišajo denarni zneski, ki se nanašajo na vrednost spornega predmeta v drugem in tretjem odstavku 382. člena zakona o pravdnem postopku ( Ur.l. SFRJ št. 4/77, 36/80, 69/82, 58/84, 74/87, 57/89, 20/90 in 27/90). S tem zakonom je bilo torej določeno, da mora vrednost spornega predmeta v premoženjskopravnih sporih z nedenarnim zahtevkom presegati znesek 80.000,00 SIT, da bi bila revizija dovoljena.