premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - vrednotenje deležev vsakega zakonca
Po ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje sta stranki vse premoženje, kupljeno s kupno pogodbo dne 9.12.1985, pridobili v času trajanja zakonske skupnosti z njunimi sredstvi. Tožnik ni uspel dokazati, da je kupnino plačala njegova mati M. R. in da je svojo polovico hiše Č. 2 (parc.št. 82) dejansko podaril toženki s pogodbo z dne 3.2.1986. Kot je utemeljeno poudarilo sodišče druge stopnje, ni bilo mogoče prezreti določbe 4. točke darilne pogodbe, da je ta le formalnega značaja, in da služi za ureditev zemljiškoknjižnega stanja v skladu z dejanskim lastništvom obeh zakoncev.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Ker gre za premoženjsko pravni spor, pri katerem se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev, je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, ki jo je navedel tožnik v tožbi (3. odstavek 382. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). V konkretnem primeru tožnik ni ravnal po 2. odstavku 186. člena ZPP in v tožbi vrednosti spornega predmeta ni navedel. Ker si tožeča stranka ni na omenjeni način zagotovila pravice do revizije, ta ni dovoljena in jo je moralo revizijsko sodišče zavreči (392. člen ZPP).
Zahteva za odlog prisilne izvršbe in plačilo depozita ne zadrži prisilne izvršbe za objekte, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje.
Zapisnik o upravni izvršbi je uradna listina, kar pomeni, da se šteje za resnično tisto, kar se v njem potrjuje in stranka, ki trdi nasprotno, nosi dokazno breme za svoje trditve.
Na obveznost plačila nastalih stroškov izvršbe (prihod delavcev z mehanizacijo na kraj izvršbe) ne vpliva okoliščina, da izvršba ni bila opravljena zaradi fizične preprečitve zavezanca oz. njegovih družinskih članov.
davek od osebnih prejemkov - zavezanec za plačilo - nagrada stečajnemu upravitelju
Nagrada, ki jo sodišče določi stečajnemu upravitelju, je osebni prejemek iz 3. alinee 1. odst. 15. člena ZDoh. Njen prejemnik je zato zavezanec davka od osebnih prejemkov.
ugotovitvena tožba - upravičenec do denacionalizacije - predpisi o podržavljenju premoženja - če je premoženje prešlo iz družbene v zasebno lastnino na podlagi špekulativnih oziroma fiktivnih pravnih aktov in poslov
Tožeča stranka zahteva ugotovitev besedila odločbe z dne 3.8.1948, to je dejstva, česar pa po 1.odst. 187.čl. ZPP z ugotovitveno tožbo ni mogoče zahtevati.
Prejšnji lastnik nacionaliziranega premoženja oziroma njegov pravni naslednik bi lahko dosegel vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja le v primeru, če bi bili podani po tedaj veljavnih pravnih pravilih zemljiškoknjižnega prava pogoji za tožbo na izbris.
davek od prometa storitev - predmet obdavčevanja - prodaja pijač v gostinski dejavnosti - davčni zavezanec - davčna osnova - celotno bruto plačilo
Iz osnove davka od prometa storitev zakon ne izključuje odvisnih stroškov. To pa so tudi stroški drugih storitev, ki jih je imel izvajalec za to, da je lahko opravil svojo storitev.
V pravdi po nasprotni tožbi A.D. ni zastopal nasprotne toženke s pooblastilom, kakršno zahteva 1. odst. 98. člena ZPP. Nasprotna toženka tudi pozneje ni odobrila njegovega zastopanja oz. pravdnih dejanj, ki jih je zanjo opravil v tej pravdi (10. točka člena 354/2 ZPP).
Zaradi načina obravnavanja nasprotne tožbe, ko ta nasprotni toženki niti ni bila vročena, nasprotni toženki na način iz 7. točke 2. odst. 354. člena ZPP tudi ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Pravilna je presoja, da je toženkino solastništvo navedene stanovanjske hiše (čeprav le do 1/10) ob drugih ugotovljenih dejstvih - zlasti ob ugotovljeni njeni pravici dosmrtnega uživanja prve etaže te hiše, ki je popolno dvosobno stanovanje z dodatnimi pritiklinami in zato tudi "primerno drugo stanovanje" (v smislu 7. člena ZSR) - pomenilo z določbo 1. odst. 60. člena ZSR predpisano podlago za odpoved stanovanjskega razmerja. Torej je tudi po določbi 1. odst. 148. člena SZ bila podana podlaga za tožničino utemeljeno odklonitev, da bi s toženko po uveljavitvi SZ sklenila najemno pogodbo za sporno stanovanje.
Zaveza M., da je bilo najemno razmerje vezano na delovno razmerje pri njem, je prešla na novega lastnika stanovanja. Tožeča stranka bi bila upravičena zahtevati izselitev tožencev zaradi nepodpisane najemne pogodbe le v primeru, če bi jima ponudena pogodba zagotavljala enak položaj, kot sta ga imela pred prodajo stanovanja.
ZAPPNI člen 4, 4/1, 4/1-2, 4/1-5, 8, 8/1, 18, 18/4.
dohodnina - davčno nadziranje - kontrola, ki jo opravlja APPNI - izplačilo honorarja iz pogodb o delu
ZAPPNI ne opravlja samo davčnega nadzora, ampak tudi drugo v skladu z zakonom. Zato je pri izvrševanju nalogov stečajnega upravitelja za plačilo upravičena zahtevati soglasje predsednika senata.
ZPP (1977) člen 2, 2/2, 7, 385, 385/3, 250, 260, 260/1, 261, 261/3, 354, 354/1, 186, 186/2.ZD člen 115, 120, 120/2, 121, 121/1, 121/2.ZOR člen 56, 56/1.
izročitev in razdelitev premoženja za življenja - preklic izročitve - pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe - spremenjene razmere - pogodba poslovne nesposobne osebe - odvzem poslovne sposobnosti - izvedenec - izvid in mnenje po odredbi sodišča - revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Ni vsaka napaka v ugotavljanju dejstev posledica kršitev procesnih predpisov. Če naj bi šlo za slednje, je potrebno izkazati, za kateri določeni procesni predpis gre, katerega kršitev je povzročila nezakonitost in nepravilnost sodbe.
Če so v mnenju izvedenca nasprotja ali pomanjkljivosti ali če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, se zahteva mnenje drugih izvedencev (tretji odstavek 261. člena ZPP), torej zopet takšnih, ki jih postavi sodišče.
Res ne gre pri izročilni pogodbi s primesmi pogodbe o dosmrtnem preživljanju za enostranski interes pogodbenikov, vendar pa je spričo opisane narave takšne pogodbe vendarle prevladujoč izročevalčev - ne le nekomu izročiti premoženje, marveč si zagotoviti, da ostanek življenja preživi tako, da bo zanj preskrbljeno, ne le v gmotnem, marveč tudi v vseh drugih pogledih. Ta interes seveda presega interese prevzemnika in preživljalca - pridobiti lastnino. Zato je tudi zakonodajalec uzakonil možnost razveze takšnih pogodb (120. in 121. člen ZD).
Okoliščine, ki so po svoji naravi predmet lokacijskega dovoljenja (določitev dovozne poti do objekta), ki je že postalo pravnomočno, ni možno izpodbijati v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja.
obresti od vnaprej plačane kupnine - pravilo sočasne izpolnitve
Dejstvo, da je tožena stranka tožeči stranki s predplačilom garantirala ceno na dan plačila, ni pravno odločilno. V obligacijskem pravu velja načelo sočasne izpolnitve (1. odstavek 122. člena zakona o obligacijskih razmerjih). Vnaprejšnje plačilo krši to načelo.
Določba 26. člena ZBP je le ena od izvedbenih norm tega načela, ki je kogentne narave.
garancija za brezhibno delovanje prodane stvari - odgovornost prodajalca in proizvajalca - zahteva za popravilo in zamenjavo - podaljšanje garancijskega roka - razveza pogodbe in znižanje cene - stroški in nevarnost - odgovornost kooperantov - izguba pravic
Temelj tožbenega zahtevka izhaja iz garancije (501. do 507. člen zakona o obligacijskih razmerjih, v nadaljevanju ZOR). Tožeča stranka je imela pravico zahtevati odpravo napak, kar je tudi storila. Ker do odprave napak ni prišlo, je upravičeno zahtevala zamenjavo vozila. Ker pa ji tožena stranka vozila tudi zamenjati ni hotela, je upravičeno zahtevala protivrednost vozila enake znamke in enakega tipa, kakršnega je kupila. Če je namreč zahtevek na plačilo protivrednosti vozila garancijski, ga je potrebno enako obravnavati kot zahtevek za zamenjavo vozila. Ne gre torej za razdrtje pogodbe in odškodnino, temveč za nadomestno izpolnitev.
Če pa tožena stranka vozila ni hotela zamenjati, tudi nima pravice do amortizacije zanj. Če je tožeča stranka medtem vozilo uporabljala, je to počela upravičeno, saj je sklenila veljavno kupno pogodbo. Takšno uporabo bi tožena stranka lahko preprečila takoj, ko je tožnik začel uveljavljati napake.
pridobitev lastninske pravice - lastninska pravica na novi stvari
Vlaganja v tuje nepremičnine so podlaga za pridobitev lastninske oziroma solastninske pravice tedaj, če o tem obstoji soglasje solastnikov, predvsem pa, če je izkazana volja investitorja, da vlaga z namenom pridobitve lastninske pravice.
Nedvomno gre za uporabo vozila v druge namene in ne za tiste, zaradi katerih je bil uvoznik oproščen plačila carine in drugih uvoznih dajatev (4. odst. 30b člena CZ), če je uvoznik vozilo, ki je bilo uvoženo za opravljanje rent-a-car dejavnosti s pogodbo oddal v trajni najem z mesečnimi obroki s tem, da se uredi prepis vozila po dogovoru.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Od 5.12.1992 dalje velja zakon o valorizaciji denarnih kazni za kazniva dejanja in gospodarske prestopke ter drugih denarnih zneskov (Ur.l. RS št.55/92), ki v 9. členu določa med drugim, da se za desetkrat zvišajo denarni zneski, ki se nanašajo na vrednost spornega predmeta v drugem in tretjem odstavku 382. člena zakona o pravdnem postopku ( Ur.l. SFRJ št. 4/77, 36/80, 69/82, 58/84, 74/87, 57/89, 20/90 in 27/90). S tem zakonom je bilo torej določeno, da mora vrednost spornega predmeta v premoženjskopravnih sporih z nedenarnim zahtevkom presegati znesek 80.000,00 SIT, da bi bila revizija dovoljena.
tožba na izpraznitev stanovanja - nezakonita uporaba stanovanja - vojaško stanovanje - odločba o dodelitvi stanovanja - izpodbijanje
Nezakonita vselitev v stanovanje je podlaga za izpraznitveni zahtevek. Ne prejšnji ZSR, ne v času vložitve tožbe že veljavni stanovanjski zakon (Uradni list RS, št. 18/91 in 21/94, v nadaljevanju SZ) ne določata, da bi stanodajalec moral izpodbijati nezakonito odločbo nepristojnega organa o vselitvi v stanovanje. Oba zakona predvidevata zahtevek na izselitev oziroma izpraznitev stanovanja (50. člen ZSR in 58. člen SZ).
Nedvomno gre za uporabo vozila v druge namene in ne za tiste, zaradi katerih je bil uvoznik oproščen plačila carine (4. odstavek 30.b člena CZ), če je uvoznik vozilo, ki je bilo uvoženo za opravljanje rent-a-car dejavnosti, s pogodbo, brez časovne omejitve in za mesečno najemnino, oddal v najem.
revizija - dovoljenost revizije v nepravdnem postopku - določitev najemnika stanovanja po razvezi zakonske zveze
Stanovanjski zakon (Ur.l. RS št.18/91 in 21/94) v 57. členu ureja postopek za odločanje o tem, kateri od prejšnjih zakoncev ostane ali postane po razvezi zakonske zveze najemnik stanovanja. O tem odloča sodišče v nepravdnem postopku. Vendar v zvezi s tem ni nobene določbe o reviziji. Zato glede na določbo 34.čl. zakona o nepravdnem postopku v postopkih za določitev najemnika stanovanja po razvezi zakonske zveze revizije ni.