ZOR člen 155.ZPP člen 41, 41/2, 151, 367, 367/2, 377, 384, 384/1.
škoda - pojem škode - premoženjska škoda - pravno priznana škoda - stroški vodenja sodnih postopkov - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - sklep o stroških postopka - zavrženje revizije - obseg obrazložitve odločitve o pravnem sredstvu
Škoda, nastala tožniku v številnih postopkih "zaradi raznih obravnav v trajanju več kot 23 let" in ki jo je denarno ovrednotil v terjanem znesku z obrazložitvijo, da je ta znesek vsota stroškov materiala, literature, udeležbe na ogromnem številu obravnav, sestavljanja dopisov, predlogov, pritožb, tožb, stroškov tipkanja listin, stroškov taks in drugo, ni pravno priznana škoda. Sleherna izmed teh oblik zatrjevane "škode" je namreč materialni izdatek, ki naj bi tožniku nastal v postopku (sodnem ali upravnem) ali zaradi postopka. To pomeni, da gre za stroške postopka (primerjaj z določbo prvega odstavka 151. člen ZPP), o katerih pa se odloča v postopkih, v katerih so nastali - in to kot o akcesorni terjatvi.
vojni invalidi - status vojnega invalida - rok za vložitev zahteve za priznanje statusa
Zahtevo za priznanje statusa in pravic vojaškega mirnodobnega invalida na podlagi okvare zdravja zaradi bolezni ali poslabšanje bolezni, dobljene v okoliščinah za priznanje navedenega statusa do uveljavitve ZVojI/95, lahko vložijo v dveh letih po uveljavitvi ZVojI le tiste osebe, ki so tako zahtevo pravočasno vložile po prejšnjih predpisih.
ZDen člen 5.ZPP člen 394, 394-10, 395, 395/2, 400, 400/3.
upravičenec do denacionalizacije - pravni posel sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti - zamenjava nepremičnine - pridobitev pravice uporabe - obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi
Predlagateljica ni niti zatrjevala takega konkretnega ravnanja državnega organa ali predstavnika oblasti, ki bi merilo na sklenitev obravnavanega sporazuma. Zatrjevala je le specifičnost povojnih razmer in hierarhijo moči raznih oblastnikov ter pri tem ostala na ravni splošnosti. Da uveljavljanje samo takih splošnih družbenih razmer ne zadostuje za obstoj situacije iz 5. člena ZDen, pa je v sodni praksi že dalj časa ustaljeno stališče in ne pomeni preozke razlage navedene zakonske določbe.
Določba tretjega odstavka 400. člena ZPP se nanaša tretjo fazo postopka, ko je že prišlo do razveljavitve sodne odločbe in do nadomestitvenega postopka. Zato se revizija zmotno sklicuje na to zakonsko določbo. V drugi fazi postopka, v kateri se preverja utemeljenost predloga za obnovo postopka, pride v poštev le uporaba drugega odstavka 395. člena ZPP.
Presoja o krivdi predlagateljice vsebinsko temelji na ugotovitvah, da so na novo predlagane priče, (ki naj bi potrdile tudi na novo uveljavljana dejstva) delale v sindikalni organizaciji in da imajo vse bivališče na območju prvostopenjskega sodišča, zaradi česar bi predlagateljica ob zadostni skrbnosti lahko zanje pravočasno zvedela.
ZOR člen 178, 178/1, 191, 191/1, 195, 195/1, 200, 203.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - izključna krivda imetnika motornega vozila - povrnitev gmotne in negmotne škode - odmera pravične denarne odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - upoštevanje nadomestila za telesno okvaro - vštevanje invalidnine - prosti preudarek - aktuarski izračun - renta - trajno povečanje potreb - izguba na zaslužku - paraplegik - valorizacija zavarovalne vsote - delno plačilo zavarovalne vsote - metoda valorizacije - metoda rasti drobnoprodajnih cen oziroma življenjskih stroškov - metoda rasti povprečnih neto plač - zmanjšanje odškodnine - povzročitev škode iz hude malomarnosti
Pri izbiri metode valorizacije je najprej pomembno vprašanje, ali so se stranke dogovorile za konkretno metodo. Če takega dogovora ni, sodišče uporabi tisto metodo, ki je za oškodovanca ugodnejša, saj bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do rezultata, ki bi pomenil izjalovitev namena obveznega zavarovanja avtomobilske odgovornosti iz zavarovalnih vsot.
V tej zadevi je zaradi odsotnosti dogovora med strankami metoda valorizacije sporna. Revizijsko sodišče ugotavlja, da je pritožbeno sodišče z upoštevanjem prej omenjenih izhodišč lahko uporabilo drugo metodo valorizacije kot prvostopenjsko sodišče. Pri tem je utemeljeno upoštevalo stališče, da mora minimalna zavarovalna vsota zadoščati za kritje škode iz običajnega škodnega dogodka.
kazniva dejanja zoper uradno dolžnost in javna pooblastila - kršitev človeškega dostojanstva z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic - protipravnost - policija - policijska pooblastila - uporaba prisilnih sredstev
Ker morajo policisti prenehati uporabljati prisilno sredstvo takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih je bilo uporabljeno, je sodišče pri ugotavljanju znakov kaznivega dejanja po 270. členu KZ kot zlorabo uradnega položaja obsojenca pri opravljanju službe (policista) oziroma kot protipravno ravnanje pravilno ocenilo zgolj tisto obsojenčevo ravnanje, ko je oškodovanca, potem ko je ta že bil na tleh, vklenjen in obvladan, na opisan način telesno poškodoval z uporabo sile, ki pa za izvedbo uradnega dejanja ni bila več potrebna. V tem primeru je uporaba sile pomenila (protipredpisno) prekoračitev tiste najmanjše sile, ki je bila potrebna za obvladanje oškodovanca - kršitelja cestno prometnih predpisov.
Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo člen 3. Pravilnik za katastrsko klasifikacijo zemljišč člen 19, 19-2.
denacionalizacija - vrednotenje zemljišč - podlaga za vrednotenje kmetijskih zemljišč
Podlaga za vrednotenje kmetijskih zemljišč je Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo. In ker je bil navedeni odlok sprejet na podlagi pravne ureditve, veljavne ob njegovem sprejemu, to je na podlagi Pravilnika za katastrsko klasifikacijo zemljišč, je zemljišča mogoče vrednotiti kot vrt le, če so ob podržavljenju ustrezala vsebini pojma vrt, kot jo določa navedeni pravilnik.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS23027
KZ člen 3, 3/2, 9, 255, 255/1.ZKP člen 385.
kazniva dejanja zoper gospodarstvo - tihotapstvo - kolektivno kaznivo dejanje - nadaljevano kaznivo dejanje - čas storitve kaznivega dejanja - časovna veljavnost kazenskega zakona - milejši zakon - prepoved reformatio in peius
Če se je nadaljevano kaznivo dejanje ali kolektivno kaznivo dejanje začelo v času veljavnosti prejšnjega zakona in nadaljevalo v času veljavnosti novega zakona, je treba uporabiti novi zakon, ne glede na to, kateri zakon je veljal v času storitve predhodnih ravnanj oziroma četudi novi zakon za storilca ni milejši.
ZOR člen 436, 440, 440/1, 444. ZGD člen 5, 5/2, 5/3, 6, 6/1. ZPPSL člen 74, 80, 80/1-1, 80/1-6, 142, 142/1, 142/3, 157, 157/1, 170, 170/1, 170/2. ZPP člen 380, 380/1, 380/2.
stečaj - zmotna uporaba materialnega prava - spregled pravne osebnosti - prenos terjatev stečajnega dolžnika na stečajnega upnika - sodna cesija - izterjava cedirane terjatve - učinki sklepa stečajnega senata - ugotovitev obstoja terjatev stečajnega dolžnika - terjatev stečajnega dolžnika do ustanovitelja (družbenikov)
Pri izterjavi terjatve družbe do njenih družbenikov ne gre za vprašanje spregleda pravne osebnosti.
Sklep stečajnega senata o prenosu terjatev stečajnega dolžnika do tretjih na upnike stečajnega dolžnika nima učinka pravnomočne ugotovitve obstoja teh terjatev. Gre samo za seznam terjatev stečajnega dolžnika do tretjih in sodno cesijo teh terjatev na upnike stečajnega dolžnika, ki lahko nato te terjatve izterjajo.
Če prepozne pritožbe ne zavrže že sodišče prve stopnje (1. odstavek 343. člena ZPP), pritožbo na podlagi 352. člena ZPP, v zvezi s 16. členom ZUS, kot prepozno zavrže vrhovno sodišče kot sodišče druge stopnje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22924
KZ člen 126, 126/2-3, 178, 178/2.ZKP člen 53, 53/3, 277, 277/2, 352, 352/1-1, 371, 371/1-5.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - posebne določbe o pregonu - uradna oseba v državnem organu - župan - upravičeni tožilec - okoliščine, ki začasno preprečujejo kazenski pregon - okoliščine, ki izključujejo kazenski pregon
Če so kazniva dejanja zoper čast in dobro ime storjena v zvezi z županovim opravljanjem službe, lahko ta sproži kazenski pregon le z zasebno tožbo.
V zadevi bi moral postopek teči na podlagi zasebne tožbe in ne zahteve državnega tožilca. Ker pa je bila oškodovančeva ovadba oziroma predlog podan v roku, ki je predpisan za zasebno tožbo, je bila podana okoliščina, ki je le začasno preprečevala kazenski pregon. Zato bi moralo sodišče prve stopnje, potem ko obtožnica ni bila zavržena po 2. odstavku 277. člena ZKP, zavreči obtožnico državnega tožilca po 1. točki 1. odstavka 352. člena ZKP.
ZUP člen 274, 274/2, 279, 279-2,279-5. ZUS člen 73.
razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - ugotovitev ničnosti odločbe
Po določbi 2. odstavka 274. člena ZUP se izda odločba o razveljavitvi odločbe le po uradni dolžnosti. Da bi izvršitev izreka odločbe o gradbenem dovoljenju pomenila povzročitev dejanja, ki je z zakonom opredeljeno kot kaznivo dejanje, pa iz navedene odločbe ne izhaja. Ničnostni razlog iz 2. točke 279. člena ZUP zato ni podan.
dovoljenost revizije - spor o preživljanju - izpodbijanje pravnomočne odločitve o obrestnem delu zahtevka - glavna in postranske terjatve - zavrženje revizije
Obresti - tudi zamudne - so postranska terjatev, ki je od narave spora odvisna le v omejenem obsegu (na primer glede nastanka zapadlosti terjatve). Zato ni mogoča razlaga, da je samostojna revizija zoper pravnomočni izrek o obrestih dovoljena le zato, ker je v ozadju spor o preživljanju.
upravni spor - presoja zakonitosti sklepa o zavrženju pritožbe - začasna odredba - izpolnjevanje pogojev za izdajo začasne odredbe - izvršljiv upravni akt
Kadar je v upravnem sporu izpodbijan procesni sklep (ki se ne izvršuje), začasna odredba kot odložitev izvršitve akta (1. odstavek 69. člena v zvezi z 2. odstavkom 30. člena ZUS) ni mogoča.